Želja marsikaterega lastnika vrta je imeti na svojem vrtu skalnjak, s katerim skuša poudariti dekorativno vrednost kamna, ki se dopolnjuje s cvetočimi nasaditvami. Seveda skalnjak ni samo zvrnjen kup skal na vrtu, temveč moramo potem ko ga bomo postavili v del vrta gledati nanj predvsem kot primerno okolje za nasaditve, ki se v naravnem okolju sicer razraščajo v skalnatem svetu. Skale, najbolje iz apnenca bomo razložili na kup pripravljene zemlje tako, da bodo vkopane v podlago do dveh tretjin. To jim bo dalo stabilnost in naravni izgled.
 |
| Šolski primer skalnjaka v ljubljanskem Botaničnem vrtu. Kot prikazuje fotografija, moramo pri izdelavi skalnjaka misliti tudi na to, da ga bomo lahko oskrbovali. To pomeni, da lahko po njem stopamo, pri večjem skalnjaku pa celo postavimo kamnito stezo, ki bo skalni motiv še bolj poudarila. |
Skalnjak postavimo na sončno mesto. Le tako bo kamen vsrkal kar se da veliko sončne toplote, ki jo bodo segrete skale oddajale tudi ponoči. Med rastlinami se bodo v takšnem okolju najbolj znašle alpske avtohtone cvetnice in sukulente. Če bomo postavili večji skalnjak, ga bomo lahko nasadili tudi z nižjimi grmovnicami, recimo z ruševjem (Pinus mugo). Pri postavljanju skalnjaka moramo biti pozorni predvsem na to, da bomo med skalami pustili dovolj vrzeli s prstjo, kjer bodo korenine rastlin našle oporo in hranila, kar je zlasti pomembno za večje trajnice. Skalnjaku moramo dati podobo, ki bo ugajala očem, sicer bo kaj hitro izpadel kot odložen, zaraščajoč se kup kamenja in bo vrtu vse prej kot okras. Lahko pa v kup prsti in skal vkopljete tudi staro betonsko cev, v katero se bo morda zatekel jež ali bo v njej prezimila krastača.
Kamnitem okolju se bo takoj odzval tudi živalski svet. Od sonca segrete skale bodo privabile plazilce (Reptilia), med katerimi bomo lahko opazovali predvsem predstavnike kuščarjev. Pod večjo skalo bo morda prezimil slepec, goblje v prsti pod skalami bosta prezimovala zelenec in pozidna kuščarica. Med kačami se bo za to okolje največkrat odločila smokulja, ki se bo posebno rada zadrževala v reži pod skalo. Na plano se bo največkrat potegnila pozno popoldne. Številne žuželke se bodo pogrele na skalah ali zgolj obiskale cvetoče nasaditve skalnjaka.
 |
| V tej škarpi se skriva množica živalskih stanovalcev, zato to okolje nikoli ne sameva. Privablja pa tudi njihove plenilce, zato je kamnito okolje člen med ostalimi, ki izpolnjujejo okolje. |
Seveda pojma kamen na vrtu ne predstavlja samo skalnjak, ki je v bistvu sestavni del okrasnega vrta. Če boste vrtno stezo tlakovali s ploščatimi rečnimi prodniki ali betonskimi ploščami, boste zvečer na njej, ne po naključju, presenetili ježa, ki se bo grel na segretih kamnih, ki jih je podnevi božalo sonce. Takšno ogrevanje bo izkoristil tudi slepec in še kateri drug predstavnik plazilcev. Pravi toplotni akumulator predstavljajo kamnite škarpe in ograje, na katerih se bo redno zadrževala pozidna kuščarica in hlastala za drobnimi žuželkami in pajki, ki jih je na kamen zopet privabila toplota.
Pravi raj za ljubitelje toplote iz živalskega sveta pa pomeni suhozid. Suhozid lahko največkrat spoznavate v kraškem svetu. Ljudje so v surovi pokrajini odstranjevali skale zato, da so si pridobili obdelovalno zemljo. S tem kamenjem in skalami so ogradili svoja polja in jih hkrati obvarovali pred burjo. Kraški suhozid je pomembno življenjsko okolje, ki se edinstveno dopolnjuje z naravnim. Suhozid se imenuje zato, ker je zložen iz kamenja brez veziva- malte. Med špranjami in vrzelmi v njem je dovolj prostora za skrivanje, zato takšna okolja naseljuje zelo zanimiva življenjska združba, kljub navideznem mrtvilu, ki ga pričara kamen na kamnu. V pokrajinah, kjer kamenja ne manjka, ljudje tudi danes postavljajo suhozid. Pri gradnji moramo vedeti, da mora biti razmerje višina in debelina zidu 0,5. To pomeni, da mora biti meter visok suhozid širok pol metra, kar ustreza zakonom statike.
 |
 |
| Pozidna kuščarica (Podarcis muralis) je naša najbolj najpogosta kuščarica. | Zelenec (Lacerta viridis) je življenjsko vezan na takšen svet, zato ga bomo s postavitvijo skalnjaka na vrtu skoraj zagotovo dobili v goste. Kljub temu, da velja za previdno žival, pa lahko postane na vrtu presenetljivo domač. Če ga ne boste preganjali ali ga morda ne bo ulovila domača mačka, bo na vrtu vztrajal več let. |
 |
 |
| Betonski škarpniki, s katerimi utrjujemo brežine, delujejo podobno kot kamen. Mlada taščica (Erithacus rubecula) je našla zavetje med škarpniki, zasajenimi s trajnicami. | Rdeči škratci (Pyrrhocoris apterus), povsem nedolžni predstavniki stenic, se na kamnu radi zadržujejo, najdemo jih pa predvsem na lesu, travnikih in suhem listju, v okoljih, kjer se najdejo hrano. To je gnijoča organska snov in tudi mrtve žuželke. Nikdar pa vam ne bodo povzročali težav na povrtninah. |
___________________________________
Članek je objavljen v knjigi Vrt, učilnica življenja, avtorja Ivana Esenka.
