Znanstveniki trdijo, da je najsrečnejši človek na svetu nekdanji francoski raziskovalec, sedaj budistični menih, Matthieu Ricard. Raziskave so pokazale, da imajo njegovi možgani »nenormalno visoko sposobnost« za občutenje radosti.
Nevroznanstvenik Richard Davidson je v okviru raziskave na več sto izkušenih meditantih ugotovil, da se v možganih Matthieu Ricarda med meditacijo z osredotočenostjo na sočutje ustvari določena raven gama valov (povezana z zavestjo, učenjem, pozornostjo in spominom), s katero se nevroznanstveniki še niso srečali. Raziskave so pokazale tudi izjemno aktivnost v levem prefrontalnem korteksu, kar po mnenju znanstvenikov kaže na nenormalno visoko sposobnost za občutenje radosti in zmanjšano nagnjenost k negativizmu.
Ricard pa ni znan po svetu le kot najsrečnejša oseba, temveč je visoko cenjen tudi kot duhovni vodja, ki ljudi po svetu uči kako kvalitetno meditirati. Je svetovalec Dalaj Lame, svetovno znan avtor, prevajalec in fotograf. Živi v Nepalu in veliko časa posveča humanitarnim projektom v Himalaji.
 |
| Avtorske pravice knjige in delež od prodaje so namenjeni humanitarni organizaciji Karuna-Šečen. |
Letošnjo pomlad je pri nas izšel prevod ene njegovih svetovnih uspešnic – Zakaj meditirati, Umetnost meditacije v teoriji in praksi. V tej knjigi odgovarja na vprašanja, kaj meditacija je, kako jo izvajamo in kaj z njo lahko dosežemo. Popelje nas skozi teorijo, duhovnost in praktične vidike meditacije, vsako stopnjo poučevanja podpre s primeri in prikaže koristi, ki jih meditacija prinese v življenje vsakogar, ki jo prakticira.
Nekoč je bil vpliv miselnih stanj (in meditacije) na človekovo zdravje čudaška ideja, danes pa prav to postaja prevladujoča usmeritev znanstvenih raziskav. Ricard pravi, da je ena največjih tragedij našega časa, da močno podcenjujemo svojo sposobnost za spremembe in da naše značajske lastnosti ostajajo nespremenjene le zato, ker jih dopuščamo.
Znanstveniki imajo vedno več dokazov, kako zelo plastični so možgani – kako zelo se lahko spremenijo, če temu le posvetimo svoj čas. Raziskave, ki potrjujejo uspeh meditacije, kažejo, da koristi ne le tistim, ki meditirajo ure in ure, temveč tudi tistim, ki se meditaciji posvetijo le dvajset minut na dan. Zelo dobra novica za hiter tempo zahodnjaške kulture.
Redna meditacija med drugim zmanjšuje škodljive učinke stresa, živčno napetost, nagnjenost k jezi, izboljša imunski sistem, krepi pozitivna čustva in zmožnost osredotočenosti, zniža arterijski tlak itd. Učinki meditacije naj bi bili opazni po nekaj tednih (mesecih) redne vadbe.
* * * * *
Knjigo Zakaj meditirati lahko naročite tudi v uredništvu Ekoslovenija.si.
Več si lahko preberete tudi na www.hara.si.
Viri:
- Ricard, Matthieu (2013): Zakaj meditirati. Smlednik, Jesej.
- Bates, Clare (31.10.2012). Is this the world’s happiest man? Brain scans reveal French monk has ‘abnormally large capacity’ for joy – thanks to meditation. Videno 6.5.2013. Dosptopno na povezavi: http://www.dailymail.co.uk/health/article-2225634/Is-worlds-happiest-man-Brain-scans-reveal-French-monk-abnormally-large-capacity-joy-meditation.html#ixzz2SX6y5QhZ