Imeti vodni motiv so sanje marsikaterega lastnika stanovanjske hiše, ki premore dovolj veliko parcelo, da lahko ureditev na njej imenuje vrt. Voda se poda vsaki vrtni ureditvi, arhitekturi stanovanjskega objekta in okolici v širšem pomenu. Človeškim očem je voda eden najbolj privlačnih motivov, kjer se spogledujeta prvinskost mokrega elementa z množico sporočil iz narave, ki pritegnejo pozornost ljubiteljem narave z okoljem, ki si ga je ustvaril človek sam.
Bolj kot estetski učinek pa pomeni prisotnost mlake na vrtu življenjsko okolje. Z njenim nastankom se bo na vrtu pričela nova, nikoli dokončana zgodba, vsako leto drugačna in vedno bogatejša. Življenje bo v mlako vstopilo še isti dan ko jo bomo naredili: morda se bo v njej okopal kos, ali zmočil žejni smrček jež, ki se bo zelo razveselil nove vrtne pridobitve. Z vsakim dnem bo mlaka dobila novega obiskovalca ali celo novega prebivalca, začasnega ali trajnega. Vsako leto bo v njej tekla zibelka nam neznanim in znanim vrstam, ki bodo kar klicale po tem, da se spoznamo z njimi.
Mlaka nam bo predstavljala spontan barometer stanja okolja, v katerem živimo. Včasih nas bo na videz še tako lepo okolje, ki nas je do sedaj s svojo pojavnostjo uspavalo, presenetilo, ker bomo v njem našli bore malo živih bitij. To vsekakor pomeni slabo novico, vendar zanesljivo … Razveselili se bomo velikega obiska živali in uživali ob nočnem regljanju žab, če pa nas bo njihova pesem motila, bomo pač stisnili zobe, zavedajoč se, 
da nam serenada zaljubljenih žabcev pač naznanja prijazno okolje. Otrokom bomo kupili priročnike za določanje živalskih vrst in se skupaj z njimi učili, kateri kačji pastir si je izbral našo mlako za svoj dom in kateri ptič okopal svojo pernato pričesko. Vrtni mlaki se bomo morali zahvaliti, da se bomo marsikateri konec tedna, ki bi ga sicer preživeli drugje, raje zadržali kar doma. Morda bomo celo kupili fotoaparat, na hišnem računalniku odprli nov predal in ga veselo imenovali Vrtna mlaka. Vanj bomo zapisovali dogajanja v njej, jih opremili z datumi ter fotografijami in čez nekaj let ugotovili, da so nas živali v mlaki morda opozarjale na dogodke v naravi ali jih celo napovedovale.
Vrtni mlaki bomo namenili sončen prostor, kar bo omogočilo optimalen razvoj predstavnikov rastlinskega in živalskega sveta, ki naseljujejo to okolje. Nikakor pa je ne bomo umestili v senco velikega drevesa, ki bo jeseni vanjo celo odmetavalo listje, ki bo v vodi gnilo ter jo s tem po nepotrebnem onesnaževalo. Obsežnost kotanje bomo prilagodili velikosti vrta in seveda našim željam. Bistvo je, da mlaka na najglobljem delu globoka vsaj 80 cm, kar omogoča, da vodne živali v njej lahko prezimujejo. Takšni mlaki pravimo, da je prezimno trdna.
Bazenska folija, ki je dandanes v rabi, omogoča, da izdelamo mlako po svojem okusu, svobodnih oblik, ki dajo vodnemu telesu naraven videz, daleč bolj privlačen od geometrijsko pravilnih bazenov, po možnost celo pobarvanih s svetlo modro barvo. Mlaka mora imeti vsaj eno plitvino, ki bo omogočala živalim izstop iz nje. Tudi dvoživke se v njej samo razmnožujejo, potem vodno okolje zapustijo. Če žabe in pupki ne bi mogli iz vode, bi se v njej slejkoprej utopili, saj so sicer kopenske živali, ki živijo svoje tiho in skrito življenje na suhem, ne v vodi. Če vodni motiv ne bo premogel plitvine, boste v njem kaj hitro našli utopljenega ježa ali ptico, ki ni mogla iz vode, ko si je v njej skušala urediti perje. V plitvino lahko postavite zanimivo skalo, ki bo kot čer molela iz vodne gladine. Na njej boste lahko pogosto opazovali različne živali: od pisanih kačjih pastirjev, metuljev, ptic ali zelenih žab, ki se bodo nastavljale soncu. Rob mlake naj kar se da neopazno preide iz mokrega v suhi element, kar boste dosegli z ustreznimi nasaditvami, ki bodo še najbolje skrile robove folije.
Pri izbiri rastlin bodimo zvesti okolju v katerem živimo. Izogibajmo se nasaditvam tujerodnih rastlin, temveč se odločajmo za naše avtohtone rastline, ki v ničemer ne zaostajajo po privlačnosti. Še več: z njimi bomo poudarili prvinskost in pristnost vodnega motiva. To velja za robne, vodne in podvodne rastline. Robne rastline pustite na njihovem rastišču ob mlaki do spomladi, saj bo v njih našlo zatočišče nešteto živali. Tako mlaka tudi pozimi, ko jo bo pokrival led, ne bo samevala. Vodni prebivalci se za zaledenelo vodno površino ne bodo zmenili, številne ptice in drugi vretenčarji pa bodo v suhem rastlinju stikali za žuželkami. Spoznali bomo, da mora vrt skozi vse letne faze tudi v svojem vodnem delu, kjer se običajno pletejo najbolj doživete živalske zgodbe.
Če se bomo pri izbiri rastlin sami odločali, pa ravno nasprotno velja za živalski svet: v mlako ne bomo naselili nobene živali. Vanjo se morajo naseliti same, kar je tudi bistvo takšnega vodnega motiva, saj smo se odločili, da se bomo ozirali na okolje v katerem živimo. V naši mlaki se bodo torej parile in odlagale mrest žabe iz ožje in širše okolice. Prav tako velja za pupke. In seveda kačje pastirje, ki bodo prvo leto mlako samo obiskovali in odlagali jajčeca v njej, čez nekaj let pa bomo že lahko opazovali prve preobrazbe teh zanimivih žuželk na robnem rastlinju. Če bomo v mlako naselili ribe, obstoja velika možnost, da se bodo hranile z razvojnimi oblikami tako žuželk, kot tudi dvoživk. Veliki pupek se v mlako, v kateri prebivajo ribe sploh ne bo prišel razmnoževat.
Besedilo je objavljeno v knjigi Ivana Esenka: VRT, UČILNICA ŽIVLJENJA.
