Letošnji Mednarodni dan zadrug se obeležuje 6. julija 2013 na temo: Zadružna podjetja ostajajo močna v gospodarski krizi. Ta tema je še posebej primerna za primerjavo, kako se različni poslovni modeli soočajo z aktualno gospodarsko krizo. Kapitalska podjetja so se v aktualni gospodarski krizi v veliki meri izkazala, kot izrazito nevzdržna nanjo in to tako v gospodarskem, družbenem, kot v okoljskem smislu. Za razliko od slednjih, pa se je zadružni poslovni model v preteklosti in tudi v aktualni krizi izkazal, kot izrazito odporen nanjo.
Finančna kriza je epski primer postavljanja kratkoročnih finančnih koristi pred dolgoročno stabilim poslovanjem podjetij. Globalna kriza, ki smo ji priča izhaja iz poslovnega modela, ki postavlja dobičke pred potrebe ljudi. Modela, ki je usmerjen k privatizaciji dobičkev in socializacij izgub. Obstajajo številni dokazi, da raznolikost modelov lastništva podjetij prispeva k stabilnejšemu finančnemu sektorju v celoti. S postavitvijo človeških potreb v njihov osnovni namen delovanja, se zadruge trajnostno odzivajo na krizo in pomembno prispevajo k zagotavljanju skupnega dobrega v družbi.
Zadruge niso nasedle mamljivim pričakovanjem visokih dobičkov, kot se je to zgodilo veliki večini kapitalskih podjetij, ampak je njihovo finančno poslovanje v preteklih 20 letih temeljni pokazatelj njihovega stabilnega poslovanja. Preprosto povedano je zadruga poslovni model, v katerem si zadružniki kolektivno prizadevajo za tajnostno naravnano poslovanje in optimalne rezultate poslovanja, z maksimalnimi koristimi za vse zadružnike. In to tudi pomeni, da se v težjih časih vsi delavci v delavski zadrugi prizdevajo za dobro podjetja in ne le nekaj posameznikov v vodstvu podjetja.
Drugo področje, s katerim se je v zadnjih letih ukvarjala svetovna javnost, je bila borba za preživetje in na koncu tudi zapiranje številnih veliki bank. Banke, ki so se do tedaj smatrale za spoštovane in stabilne institucije, so se izkazale kot izrazito šibke in slabo delujoče. Finančne zadruge so se v primerjavi s konvencionalnimi bankami odrezale veliko bolje. Hranilnice, kreditne zadruge in zadružne banke so v obdobju gopsodarske krize rasle in neprekinjeno zagotavljale kredite še posebej malim in srednje velikim podjetjem in s tem tudi posredno prispevala k odpiranju novih delovnih mest.
V unikatni zadružni kombinaciji članstva, lastništva, nadzora in koristi za njene člane je temelj njihove odpornosti na krizo, kar jim zagutavlja tudi prednost pred konkurenčnimi podjetji na trgu.
Ker finančne zadruge predstavljajo pomemben del svetovnega bančnega trga je zelo pomembno tudi dobro poznavanje zadružnega poslovnega modela. V aktualnem poročilu Mednarodne delavske organizacije (International Labor Organization – ILO), ki ga je pripravil profesor Johnston Birchall so finančne zadruge preučene od njihovih korenin v Nemčiji leta 1850 do globalnega gibanja, ki ga predstavljajo danes. Birchall je v intevjuju za ILO razožil, da so ekonomisti pred finančno krizo trdili, da so finančne zadruge poslovno manj uspešne, kot banke v lasti investitorjev in sicer zaradi tega, ker ne nagrajujejo njihovih managerjev z lastniškimi deleži v bankah. Kot vidimo je kriza dokazala, da so finančne zadruge veliko manj tvegale v primerjavi s kapitalskimi bankami in to še posebej zaradi tega, ker njihovi manedžerji niso prejemali ali pričakovali deleža dobička od poslovanja bank.
Stabilnost in nasprotovanje tveganju so vgrajeni v DNK finančnih zadrug. Zadruge ustvarjajo dobičke, saj je to potrebno in v nasprotnem primeru nebi bila podjetja. Ampak dobičke namenjajo v notranje rezerve, kar pomeni, da so izrazito finančno stabilne in nimajo težav s kapitalsko ustreznostjo, ki jih od bank zahtevajo bančni regulatorji. V kreditnih zadrugah v različnih delih sveta se lahko vidi, da niso poslovale negativmo niti v letu 2008. Bančna kriza se jih ni dotaknila, ampak so nasprotno v celotnem obdobju gospodarske krize stabilno rasle.
Naslednje koristi od zadrug v času krize, ki jih ne smemo spregledati, je njihova družbena dimenzija. Ko se gospodarstvo skrči, se poveča pritisk države v smeri zmanjšanja socialnih transferjev in ravno takrat se izkažejo zadruge, kot neprecenljive rešilne bilke za zagotavljanje družbenega blagostanja. Zadruge prispevajo v povečanje družbenega kapitala na način, kot kapitaska podjetja ne morejo. Zadruge lahko odigrajo tudi ključno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki jih sicer krijejo zasebne ali državne zavarovalnice, ko se njihov obseg ob krčenju proračuna bistveno zmanjša.
Seveda ne smemo spregledati tudi koristi, ki jih zagotavljajo potrošniške zadruge, ki zagotavljajo potrošnikom nižje izdatke za hrano in ostale osnovne potrebščine, kar je še posebno pomembno v času krize, ko se plače potrošnikov zmanjšujejo ali jih, kot brezposleni sploh nimajo več.
Letošnji Mednarodni dan zadružništva, 6. julij 2013, nam daje priložnost, da se ozremo na vse, kar so zadruge naredile v težkih in dobrih časih in da podvojimo naša prizadevanja za to, da se temu poslovnemu modelu posveti večja pozornost in podpora na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Je namreč model, ki je deloval v preteklosti in uspešno deluje tudi danes.
Več o pomenu zadružništva si lahko preberete tukaj.