Zakaj izbrati ekološka oblačila in kateri certifikati jih potrjujejo

Danes konvencionalna proizvodnja oblačil iz rastlinskih ali živalskih surovin prepogosto škoduje človeku in okolju. V celotnem nizu proizvodnje je uporabljenih veliko kemičnih snovi in postopkov, med katerimi je mnogo škodljivih, če ne zelo strupenih. Konvencionalno proizvedeni tekstil vsebuje ostanke kemičnih snovi, ki jih uporabljajo med proizvodnjo. Te snovi nato izhlapevajo v zrak, ki ga vdihavamo, ali jih vsrka naša koža. Nekatere med njimi so rakotvorne, ali lahko škodujejo razvoju zarodka, nekatere povzročajo alergijske reakcije pri mnogih ljudeh.

Tekstilna industrija je celo obtožena, da je glavni krivec za onesnaževanje okolja, saj pri svoji proizvodnji uporablja kar 2000 različnih kemikalij. Pri tem uporablja tudi neizmerno veliko vode, ki povrh postane onesnažena s številnimi kemikalijami iz procesa. Ko takšno vodo izpustijo v okolje, izpustijo tudi te številne kemikalije, poleg tega zaradi višje temperature ogrevajo reke ter zvišujejo njihov pH. Za 25 metrov tkanine namenjene prekrivanju zofe porabijo 2300 litrov vode ter od 1 do 10 kilograma strupenih kemikalij, kar nato (lahko) izpustijo v okolje.

Velik problem predstavlja konvencionalno gojenje bombaža, saj pri tem uporabljajo zelo veliko pesticidov (kar 25% vseh pesticidov na svetu!) in veliko vode. Pesticidi onesnažujejo tla in podtalno pitno vodo. Pri obiranju bombažnih vlaken uporabljajo tudi zelo strupene snovi, ki povzročijo odpad listov.

Na kratko o nekaterih škodljivih snoveh pri proizvodnji

Pri proizvodnji tekstilnih materialov uporabljajo številne zdravju nevarne snovi. Med njimi so organske zmesi, osnovane na kromu, bromu, kloru in flouridih, ki niso biorazgradljive. Kopičijo se v različnih delih organizma, kot na primer v krvi, maščobnem tkivu in materinem mleku ter so lahko rakotvorne. Te snovi so pogoste v barvilih, teflonu ali končnih agensih, s katerimi naredijo materiale odporne za vodo ali negorljive. Fluoroogljik je, na primer, organski fluorid te skupine. Halogenirana in aromatična topila uvrščajo med snovi, ki so zdravju nevarne, saj sumijo, da so rakotvorne. Ker so tudi hitro hlapljive, so nevarne za delavce, ki jih vdihavajo. Med ta topila sodijo številni odstranjevalci madežev ali tiskarske paste. Prav tako so rakotvorna topila ali konzervirna sredstva kot so fenol, TCP ali PCP.

Uporabljajo tudi pralna sredstva kot so alkilfenol etoksilati (APEO), ki vplivajo na hormone in so strupeni za ribe, ter EDTA in DTPA, ki nista biorazgradljiva. Proti mečkanju tkanine ter pri tiskanju uporabljajo tudi formaldehide, ki povzročajo alergije in jih uvrščajo med snovi, ki škodljivo vplivajo na genetski zapis celic in razvoj zarodka. Problematične so tudi snovi, ki vsebujejo težke kovine in druge kvaternarne amonijeve spojine, ki so prisotne v mehčalih in pospeševalcih barvanja, ki so strupene za ribe.

Preden lahko iz vlaken naredijo sukanec, morajo vlakna zelo dobro očistiti. To v glavnem počnejo s pranjem, kemično ali mehansko. Med vrtenjem in zvijanjem uporabljajo sredstva proti trenju in razna olja, ki lahko kasneje onesnažijo odpadno vodo (olja pogosto vsebujejo tudi težke kovine). Pri apretiranju (za lepši videz, boljšo kakovost) uporabljajo polivinil alkohol (PVA), ki na koncu ostaja v odpadni vodi – te pa večina čistilnih naprav ne zmore razgraditi.

Ker snovi za apretiranje ostajajo v vlaknih, jih morajo z drugimi snovmi iz vlaken odstraniti. Za to pogosto uporabljajo belila (klorova,..). V končni fazi pridelave bombažne tkanine – mercerizacije – bombaž obdelajo pod napetostjo s kondenziranim natrijevim hidroksidom. Merceriziran material je lažje obarvati, dobi svilnat sijaj in večjo raztegljivost. Za tem tkanino obarvajo ali jo potiskajo z barvami, ki lahko vsebujejo težke kovine ali snovi, ki izpuščajo amine (rakotvorna in alergogena AZO-barvila).

Razvoj ekološke tekstilne proizvodnje

Ob vseh teh dejstvih o strupenosti in posledicah so se pričele pojavljati ekološke alternative konvencionalni tekstilni proizvodnji. Sedaj se vedno več proizvajalcev odloča za proizvodnjo tekstila iz ekološko pridelanih vlaken in uveljavljenih postopkov proizvodnje, ki so človeku in okolju neškodljive. Pri ekološkem gojenju uporaba pesticidov in sintetičnih gnojil ni dovoljena. Za zagotavljanje ekoloških materialov so organizacije razvile mednarodne standarde, ki zagotavljajo podjetjem in potrošnikom, da se odločajo za zdravju in okolju neškodljiv nakup.

Ker je v tudi v procesu pridelave ekološkega bombaža, potrebno črpanje precejšnjih količin vode za večino držav, v katerih ga vzgajajo, se nekatere organizacije z ekološkim tekstilom raje odločajo za nakup bombaža iz držav, kjer ta raste ob dovoljšni količini naravnega dežja. Sicer pa spodbujajo tudi razvoj tekstilnih materialov iz konoplje, abake in lana.

Certifikati za tekstil ekološke predelave:

gots_eko-tekstil The Global Organic Textile Standard (GOTS) je vodilni svetovni standard za proizvodnjo ekološkega tekstila, ki je nastal z združenimi močmi štirih svetovno prepoznanih organizacij: OTA (ZDA), IVN (Nemčija), Soil Assocation (VB) in JOCA (Japonska). Ekološki status podeljuje le tistim proizvajalcem tekstila, ki izpolnjujejo njihove zahteve. Pri tem upoštevajo celoten proces – od pridelave surovin, preko ekološke in družbeno odgovorne proizvodnje, vse do jasnega označevanja, namenjenega zagotavljanju verodostojnosti kupcem.

Standard je v veljavi že šest let, letos so ga v mesecu marcu že tretjič poostrili. GOTS oznako ORGANIC (slov. ekološki) lahko nosijo le tekstilni izdelki, ki vsebujejo najmanj 95% s certifikatom potrjenih ekoloških vlaken. Oznako »MADE WITH ORGANIC« (slov. narejen z ekološkimi sestavinami) lahko nosijo tekstilni izdelki, ki so narejeni iz najmanj 70% s certifikatom potrjenih ekoloških vlaken, vendar lahko vsebujejo največ 10% sintetičnih vlaken (oz. pri nogavicah in športnih oblačilih največ 25%).

Vse stopnje predelave ekoloških vlaken morajo potekati ločeno od konvencionalne predelave ter jasno določene. Vse kemične snovi (npr. barvila in druge kemikalije, ki jih uporabljajo pri procesih) morajo biti ocenjene in morajo dosegati osnovne zahteve glede njihove toksičnosti in (bio)razgradljivosti. Prepovedana je uporaba kakršnih koli strupenih težkih kovin, formaldehida, aromatskih topil, nanodelcev, genetsko spremenjenih organizmov (GSO) in njihovih encimov. Uporaba sintetičnih sredstev za apretiranje je prepovedana. Olja pri pletenju in tkanju ne smejo vsebovati težkih kovin. Belila morajo biti osnovana na kisiku (in ne na kloru). Barvila, ki sproščajo rakotvorne amine, so prepovedana. Tisk na tkaninah ne sme vsebovati aromatskih topil, ftalatov in PVC. Dodatki na izdelkih iz ekološkega bombaža ne smejo vsebovati plastičnih elementov, PVC, niklja ali kroma. V primeru, da tekstil vsebuje poliestre, morajo ti biti po letu 2014 primerni za recikliranje.

Celoten postopek mora biti okolju prijazen, upoštevati je potrebno postopke za zmanjševanje odpadkov in izpustov. Enote z vodnimi procesi, morajo ves čas natančno zapisovati uporabo kemičnih snovi, porabo energije, porabo vode in odstranjevanje odpadne vode ter usedlin. Odpadno vodo iz predelovalnih postopkov morajo očistiti v čistilnih sistemih.

Rastline in živali uporabljene pri proizvodnji ne smejo biti genetsko spremenjene. Pri pridobivanju volne morajo za živali skrbeti v okviru določenih kriterijev odgovorne živinoreje. Standard ne vključuje usnjenih produktov.

Embalaža ne sme vsebovati PVC. Od leta 2014 morajo biti ves papir ali karton, etikete itd. primerne za recikliranje, ali certificirane s strani FSC ali PEFC. Tekstil mora dosegati določeno raven kvalitete (odpornost pri pranju, krčenje,…).

Pri vseh postopkih mora proizvodnja dosegati minimalne družbene kriterije Mednarodne organizacije dela (ILO).

naturtextill-eko-tekstil Naturtextil IVN zertifiziert BEST je trenutno najzahtevnejši standard za ekološki tekstil Mednarodnega združenja za industrijo naravnih tekstilov (IVN) v Nemčiji. Tak tekstil dosega vse pogoje standarda GOTS in še več – certifikat lahko prejmejo le materiali iz 100% ekoloških vlaken (z izjemo modnih dodatkov). Organizacija upošteva celoten niz proizvodnje, ki mora potekati v okviru ekoloških, okolju prijaznih standardov in družbene odgovornosti.

Tekstil lahko vsebuje največ 5% sintetičnih vlaken pri modnih dodatkih ali le izjemoma (npr. čipke). Tudi živalska vlakna (npr. volna ali svila) mora biti proizvedena v okviru strogih standardov: brez sintetičnih pesticidnih kopeli za ovce, primerna oskrba živali in ekološko prehranjevanje.

Pri proizvodnji ne smejo uporabiti nobenih snovi, ki so lahko rakotvorne, spreminjajo genetski zapis, znižujejo rodnost ali so toksične za zarodek. Prepovedana je uporaba vsakršnih snovi, ki so osnovane na kromu, bromu, kloru ali floridih, ki niso biorazgradljivi.

Prepovedana so sestavljena pralna sredstva, kot so APEO, EDTA in DTPA, formaldehid, težke kovine (z izjemo 5% železa in bakra v modri, zeleni in turkizni barvi). Popolno prepoved imajo tudi gensko spremenjeni organizmi (GSO). Pri predenju so dovoljeni le parafini in parafinska olja ter snovi iz naravnih surovin (vendar le, ko je to potrebno). Odpadna voda mora biti redno nadzorovana in mora dosegati predhodno določene omejitve. Pri tisku na tkanino so dovoljene barve osnovane na vodi ali naravnih oljih. Embalaža ne sme vsebovati PVC.

Vsaka proizvodnja mora dosegati socialne standarde, ki se jih redno nadzira. Ti so osnovani na normah Mednarodne organizacije dela (ILO): brez prisilnega dela, pravica do pogajanja pri pogodbi, delovni pogoji so varni in čisti, prepovedano izkoriščanje otrok, plače morajo biti tako visoke, da pokrijejo stroške življenja, brez podaljševanja delovnega časa, brez diskriminacije, delavci so redno zaposleni, z njimi ravnajo s spoštovanjem in humanostjo.

organic-exchange-tekstil Textile exchange je neprofitna organizacija, ki se zavzema za spodbujanje rasti industrije ekološkega bombaža. Prej je bila organizacija poznana kot The Ogranic exchange. Ustanovila so jo podjetja, kot so Coop, Cutter & Buck, Hess Natur, Marks and Spencer, Mountain Equipment Cooperative, Nike, Norm Thompson, Otto Versand, Patagonia in Timberland, ki so odločile, da bodo v svojo tekstilno ponudbo vključila tudi ekološki bombaž.

Textile exchange ponuja dva programa certificiranja:

oe-blended-tekstil
  • OE Blended Standard je standard namenjen tekstilu »mešanega« porekla. Za pridobitev znaka mora tekstil vsebovati vsaj 5% ekološko pridelanega bombaža. Končni produkt mora imeti zapisano, v kakšnem odstotku je prisoten ekološki bombaž glede na skupno težo.
  • OE 100 Standard je standard namenjen tekstilu, ki vsebuje vsaj 95% ekološko pridelanega bombaža. Končni produkt ima lahko zapisano na koncu, da »vsebuje 100% ekološki bombaž«, le če to drži, sicer lahko piše le, da »vsebuje ekološki bombaž«, če ostalih 5% ni bombaž.
swiss-organic-fabrics Swiss Organic Fabrics (SOF) pomeni kvaliteto najvišje švicarske kakovosti. Njihove osnovne surovine so le naravna vlakna, ki jih gojijo po strogih okoljskih smernicah. Vse stopnje proizvodnje morajo obvezno slediti okoljskim standardom in biti potrjene s strani GOTS. Običajno so potrjene tudi z Oeko-tex standardom.

SOF tkanina je v celoti proizvedena trajnostno in ekološko. Emisije CO2 so v proizvodnji izjemno nizke. Razen bombaža, je vse ostalo narejeno v Švici.
aiab-bio-fibre AIAB znak za ekološki tekstil, ki v procesu ni bil obeljen s klorovim belilom ter v procesu niso bile uporabljene snovi s težkimi kovinami.
iwto-tekstil I.W.T.O. je mednarodna organizacija za volnene tkanine, ki zagovarja interese proizvodnje volne in njenega trgovanja po vsem svetu. Leta 2008 je organizacija prilagodila svoj standard za ekološko volno GOTS standardom in razvila svoj nov standard »Eco-wool«, ki temelji na evropskih smernicah za ekološko označevanje.

Drugi certifikati, ki jih lahko najdete na etiketah tekstilnih materialov:

modri-angel-znak DER BLAUE ENGEL – Modri angel – je prva in najstarejša okoljska znamka, ki je namenjena izdelkom in storitvam po vsem svetu. Leta 1978 predstavlja standard za okolju prijazne izdelke storitve, ki ga je postavila neodvisna žirija in potrdila nemška vlada. Standard zahteva, da izdelek ne vsebuje rakotvornih ali halogeniranih organskih sestavin, formaldehida in drugih škodljivih snovi.
oeko-tex-standard-100 Oeko-tex standard 100


Mednarodno združenje Oeko-Tex že od leta 1992 testira tekstilne produkte in podeljuje certifikat tistim izdelkom, ki ne ogrožajo zdravja.
Test za škodljive snovi vključuje prepovedane (npr. rakotvorna barvila) ali nadzirane snovi s strani zakonodaje (npr. formaldehidi, težke kovine), snovi, za katere je že dokazano, da škodujejo zdravju, a po zakonu niso prepovedane (npr. pesticidi, barvila, ki sprožajo alergije) in druge parametre, ki vključujejo varnostne ukrepe, namenjene varovanju zdravja (npr. pH).

Tekstilni izdelek uvrstijo v enega od štirih razredov, glede na njegovo namenjeno uporabo. Večji ima izdelek stik s kožo, bolj so zahtevna merila, ki jih mora dosegati. V prvem razredu so tekstilni izdelki namenjeni otrokom do tretjega leta starosti, v drugem tekstilni izdelki, ki so v veliki meri v neposrednem stiku s kožo (npr. spodnje perilo), v tretjem izdelki, ki so v stiku s kožo le deloma (npr. jakne) in v četrtem razredu dekorativni materiali (npr. zavese).

oeko-tex-standard-1000 Oeko-tex standard 1000

Če ima podjetje vsaj 30% svojih izdelkov že potrjenih z Oeko-tex standardom 100, potem se lahko prijavi za Oeko-tex standard 1000, če v svojem tekstilnem proizvodnem procesu dosega okolju prijazne kriterije.
Prepovedana je uporaba okolju škodljivih dodatkov in barvil, dosegati mora standardne vrednosti pri ravnanju z odpadno vodo in izpuhi, optimizirati mora porabo energije, preprečevati onesnaževanje s hrupom in prahom, zagotavljati varnost na delovnem mestu, ne sme izkoriščati otrok za delovno silo, vpeljati osnovne elemente sistema okoljskega upravljanja.
oeko-tex-standard-100plus Oeko-tex standard 100 plus

Proizvajalci lahko prejmejo Oeko-tex standard 100 plus, če so vsi njihovi izdelki certificirani s Oeko-tex standard 100 in celotna proizvodna veriga dosega zahteve standarda Oeko-tex standard 1000.
bluesign-znak Švicarski tekstilni standard BLUESIGN zagotavlja, da so tekstilni izdelki za potrošnike varni, da pri proizvodnji dobro upravljajo z viri, da skrbijo za čistost izpustov vode in zraka ter da na delovnem mestu ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev. Njihov moto je: »Če ne veš, potem ti ni mar.«
bci-znak BCI je iniciativa za boljši bombaž, namenjena promoviranju izboljšav ključnih okoljskih in družbenih posledic gojenja bombaža po vsem svetu. Zavzema se za to, da bi gojenje postalo bolj trajnostno (ekonomsko, okoljsko in družbeno). Člani so proizvajalci, trgovci H&M, IKEA, Marks & Spencer, C&A (Cotton Connect etc.), blagovne znamke (Adidas, Levi Strauss & Co, Nike, etc.) ter Textile Exchange, Pesticide Action Network UK and WWF.
pefc-znak PEFC je neodvisna, neprofitna in nevladna organizacija, ki spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi ob upoštevanju proizvodnih, ekoloških in socialnih vidikov gospodarjenja. Od ustanovitve leta 1999 do danes je postala največja organizacija za certificiranje gozdov, ki vključuje 32 držav s celega sveta, med njimi od leta 2004 tudi Slovenijo.

PEFC je danes svetovno največja organizacija za certifikacijo gozdov. Njihov sistem ima šest osnovnih meril, ki vključujejo tako proizvodne, ekološke ter socialne funkcije gozdov. Merila za trajnostno gospodarjenje z gozdovi vključujejo ohranjanje in krepitev gozdov ter njihove vloge v globalnem ogljikovem ciklu, ohranjanje zdravih in vitalnih gozdnih ekosistemov, ohranjanje in spodbujanje produktivnih lesnih in »nelesnih« funkcij gozdov, ohranjanje in krepitev zaščitnih funkcij gozda, ohranjanje socialnih in ekonomskih funkcij gozda.

Izdelki, ki imajo PEFC certifikat, potrjujejo, da so nastali v okviru okolju prijaznega, ekonomsko donosnega in socialno usmerjenega gospodarjenja z gozdovi.

fsc-znak FSC je neodvisna, nevladna, neprofitna organizacija, ki so jo leta 1993 ustanovili za namenom promoviranja odgovornega upravljanja z gozdovi po vsem svetu. Ob zaskrbljenosti glede krčenja gozdov po vsem svetu so prvi, ki so dosegli koncenzus za odgovorno upravljanje z gozdovi in skozi demokratične procese učinkovite rešitve za pritiske, s katerimi se srečuje svet glede gozdov in od gozdov odvisne družbe.

Znotraj tega združenja sodelujejo organizacije s celega sveta in skušajo definirati, kako upravljati z gozdovi, da bo primerno za okolje, koristno za družbo in tudi ekonomsko ustrezno. Ena od področij delovanja organizacije je tudi podeljevanje FSC certifikata, ki omogoča podjetjem in potrošnikom, da se odločajo za nakup izdelkov, ki so prijazni do človeka in okolja. Znak FSC potrjuje, da je izdelek nastal v okviru FSC principov in kriterijev za odgovorno upravljanje z gozdovi in da je del FSC rešitev.

fair-wear-foundation-znak FWF je mednarodna iniciativa predana izboljšanju življenj delavcev po vsem svetu. Tesno sodelujejo z mnogimi podjetji, ki proizvajajo oblačila in druge tekstilne produkte, in prevzemajo odgovornost za svojo celotno proizvodno verigo.

Njihova glavna načela vključujejo podporo dobrim pogojem za delo. Njihove standarde za delo so povzeli od konvencij ILO (Mednarodne organizacije dela) in UN deklaracije za človekove pravice. Njihov cilj je doseči trajnostne izboljšave na delovnih mestih.

Viri: