Veliko besed porabimo pri opisovanju zdravja in zdravstvenih težav, ne da se bi dotaknili poglavitnih vzrokov za odklone od dobrih življenjskih navad in podpore telesu za njegovo normalno delovanje. Skozi zgodovino medicine in mnogotere domneve o najboljšem smo mnogi zlahka spregledali vsakdanjik in večino časa, ki jo presedimo v službi, avtomobilu ali pred televizorji.
Mišice, kosti in kite z vsem vezivnim tkivom vred potrebujejo dnevno podporo za kakovostno udejstvovanje in vzdrževanje naših gibal in vsega, kar neprenehoma podpira življenje. To so predvsem hrbtenjača in notranji organi, ki potrebujejo nenehno »dogovarjanje z višjimi možganskimi središči in žlezami z notranjim izločanjem«, uravnavajo dejanske potrebe telesa in skrbijo za pravočasno vzpodbujanje pomembnih telesnih struktur. Obremenitve telesa je treba prilagajati starosti in zmogljivosti. Pretiravanja so zmeraj bila in zmeraj bodo nevarna. Teorija tradicionalne kitajske medicine razlaga, da preveč hoje lahko okvari kite in vezivno tkivo, preveč ležanja lahko okvari vitalnost, preveč sedenja opeša mišice in preveč stanja prizadene kosti. Torej, ničesar preveč, a vendar redno in zmerno.
Vse, kar resnično potrebujemo, je gibanje, dihanje, ustrezen počitek in vzdrževanje vsega, kar smo dobili od narave. Danes je veliko tako imenovanih »adrenalinskih športov«, ki prehodno vzdražijo mišice, kite in živčevje, temu pa sledi ohlapnost ali skrajna sproščenost, ki je nujna za vnovično prenovo prenašalcev živčnih dražljajev v mišice.
Za pokončno držo so bistvene drobne obhrbtenične mišice, notranje skupine mišic na nogah in uglašenost ter stanovitna temeljna moč medeničnih mišic. Da bo medenica dobro in pokončno stala ter se s hrbtenico skladno gibala, je zelo važno, da nimamo ploskih nog. Veliko ljudi ima prikrito ali delno obliko ploskih nog, ki je spregledana v šolski dobi hitre rasti in na kateri sloni večina deformacij skeleta pri odraslih. To je, poleg zasedenosti in pomanjkanja gibanja, najpogostejši vir skeletnih okvar, ki se v poznih letih življenja konča z obrabo in omejeno gibljivostjo, včasih pa tudi z nadomestnimi kolki.
Temeljni tonus ali statična napetost mišic ob hrbtenici se dogaja vsako sekundo življenja in je ključnega pomena za dobro živčno povezanost hrbtenjače in notranjih organov. Odkloni pri delovanju organov, bodisi preobremenitve bodisi opešanost, se zelo hitro odraža na temeljni napetosti mišic, ki so pripete v območju segmenta hrbtenjače, ki je povezan s slabše delujočim organom. Preobremenitve organov povečajo napetost ustreznega segmenta hrbtenjače, opešanost ali prehodna izčrpanost organov pa pripeljejo do ohlapnosti mišic v segmentu hrbtenjače, ki pripada prizadetemu organu. Največ neskladnosti in kroničnih okvar nastane pri razklanosti med levo in desno skupino obhrbteničnih mišic.
V srednjem delu hrbta, med osmim prsnim in prvim ledvenim vretencem, je moč spremljati neizenačenost in neskladnost delovanja jeter, vranice, želodca in trebušne slinavke. Bolj obremenjen organ poveča napetost svojega območja in na ta način lahko tekom daljšega obdobja delno premakne ustaljeno lego prej omenjenih vretenc. Premik med vretenci in razlika v napetosti posameznih mišičnih skupin utegne prispevati k deformaciji vretenc in lahko povzroči posledični premik vseh povezanih struktur hrbtenice in hrbtenjače, ki ga strokovno imenujemo kifoza, skolioza, ali kifoskolioza v levo ali desno stran.
Uravnavanje pravilne drže z redno vadbo in pravilno izbiro obutve ter sedežev in delovnega okolja je zelo zahtevno in hkrati tudi odgovorno dejanje, s katerim se močno in dolgoročno ter strokovno utemeljeno obvarujemo pred množico degenerativnih bolezni in prezgodnjim pešanjem delovanja vitalnih organov in si tako ohranimo kakovost vsakdanjika do poznih let.
Vaje, ki jih dr. Papuga priporoča, si lahko na svoj računalnik naložite na tej povezavi.
Toplo vam v branje priporočamo tudi obe njegovi knjigi Kitajski ključ do zdravja in Naša prehrana – odsev nas samih.
