pravi decembrsko poročilo raziskovalne skupine EWG (Environmental working goup). Večina staršev naj bi preprečevala svojim otrokom, da za zajtrk ne jedo sladic, a ne vedo, da ima mnogo otroških kosmičev prav toliko sladkorja, če ne še več.
Med 84 testiranimi najpopularnejšimi kosmiči v Ameriki, so eni izmed njimi vsebovali kar 20g sladkorja na 100 gramov oz. 55,6% sladkorja glede na težo (Honey smacks). Pri kar 44 kosmičih je ena porcija vsebovala več sladkorja kot trije srednje veliki piškoti (znamke Chips ahoy!).
Podobno raziskavo je opravila tudi slovenska ZPS že leta 2008 in njihov zaključek je bil podoben: v analiziranih izdelkih je bilo sladkorja preveč – vsi so vsebovali več kot 12,5 grama sladkorja na 100 gramov. »Pri 17 izdelkih je mejo za veliko vsebnost sladkorja za več kot dvakrat preseglo 12 izdelkov, dva med njimi (Honey wheat in Smacks) pa celo za trikrat.« je za Dnevnik povedala takrat Breda Kutin.
Zelo pomembno je torej, da starši ne smatrajo teh sladkih kosmičev kot možnost za otrokov zajtrk in naj pri nakupovanju vedno dobro preberejo sestavine (da poleg veliko sladkorja ne vsebujejo morda tudi kakšnih barvil ali drugih prehranskih dodatkov). Nekateri starši se znajdejo tako, da kosmiče sestavijo sami: kupijo posamezne sestavine, na primer, ovsene, pšenične, riževe kosmiče, suho (nežveplano) sadje ter raznorazne oreščke in nato vse skupaj zmešajo. Da pa stvar predstavijo otroku bolj zanimivo, doma pripravljene kosmiče shranijo v škatlo z zanimivo poslikavo (na primer, s sliko najljubšega risanega junaka).
Da je poslikava škatle, v kateri so kosmiči shranjeni, otrokom pomembna, so potrdili raziskovalci Univerze v Pennsylvaniji. Osemdesetim otrokom, starim štiri do šest let, so dali v ocenjevanje ekološko pridelane kosmiče, ki so jih zapakirali v štiri različne škatle. Dve škatli so okrasili s pingvini iz filma Vesele nogice ter nato še škatle poimenovali »Zdravi koščki« in »Sladki koščki« pri nepopisanih kosmičih ter enako pri kosmičih s pingvini. Rezultati so bili pričakovani: otrokom so bolj teknili kosmiči s poslikavo, v presenečenje raziskovalcem pa je bilo dejstvo, da je poslikava vplivala na samo okušanje hrane – kosmiči s poslikavo so jim bili okusnejši. Poteze oglaševalcev, ki v oglaševanje prehranskih izdelkov za otroke vključujejo znane like iz risank, se torej resnično splačajo. Če bi se otroci odločali sami, bi izbirali glede na močan vpliv oglasov, a jim k sreči (nekateri) starši to še (relativno) uspešno preprečujejo. Otroci svet doživljajo svet čustveno in ga ne zmorejo dojemati racionalno, zato raje izberejo nekaj, kar jim je ljubo.
Kljub vsemu pa to ne pomeni, da otroci vidijo le risane like in ničesar drugega. Ko so v drugem delu raziskale opazovali, kako izbirajo kosmiče glede na napis, so ugotovili, da so ti raje izbirali »Zdrave koščke« kot »Sladke koščke«. Verjetno so se od staršev naučili, da sladkor ni zdrav in se zavedali, da bi bili njihovi starši bolj zadovoljni, če bi izbrali bolj zdrave kosmiče.
Starši torej imamo moč vplivati na to, kako otroci razmišljajo o tem, kakšen okus ima hrana in jih torej lahko vodimo v bolj zdrave in hranljive odločitve. Namesto njih presodimo, ali je očem privlačna hrana na policah v trgovini res zanje primerna. Zdravo in polnovredno hrano jim naredimo bolj zanimivo.
- Sugar in children’s cereals: Popular brands pack more sugar than snack cakes and cookies http://static.ewg.org/reports/2011/cereals/pdf/2011-EWG-Cereals-Report.pdf
- Why Cartoon Characters Make Kids’ Food Taste Better http://healthland.time.com/2011/03/08/why-cartoon-characters-make-kids-food-taste-better/
- ZPS: Kosmiči za otroke so presladki in niso za vsakodnevno uporabo http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042211317