Če je vaš vsak dan, slab dan. Če se svojemu delu ne morete več posvetiti, kot nekoč ali se vam celo zdi izguba časa in energije. Če se vam zdi, da vašega dela ne cenijo in mislite, da je vaše delo popolnoma nepotrebno in nepomembno. Če ste neprestano izčrpani. Če se nič ne spremeni, ali se vam zdi, da je vsak dan slabše. Če se ves čas trudite in trudite, a se vam zdi, da popolnoma brez učinka …. Potem ste po vsej verjetnosti izgoreli ali se temu močno približujete.
Sindrom izgorelosti (angl. burnout) je stanje čustvene, mentalne in fizične izčrpanosti. Izgorelost oseba doživi, ko se skozi deloholizem pretirano izčrpava in se psihofizično zlomi. Dolgotrajen proces samoizčrpavanja je posledica prizadevanja, da bi oseba z dosežki ohranjala pozitivno samopodobo – svojo vrednost ocenjuje le glede na to, koliko potrditev dobi od okolja za svoje delo. Zaradi strahu, da »ni dovolj«, se pretirano trudi za priznanje in se ob tem močno izčrpava. Ko izčrpa svoje energetske rezerve do te mere, da se ne zmore več truditi, se psihično zlomi.
Sindrom izgorelosti pa se ne razvije kar čez noč. To je zadnja faza dolgotrajnega procesa izgorevanja. Herbert Freudenberger in Gail North sta ta proces razdelila v dvanajst faz, ki pa ne sledijo nujno ena drugi po vrstnem redu in se seveda razlikujejo pri vsakem posamezniku:
1. Velika želja po tem, da bi se dokazal (sebi in drugim)
2. Prevzemajo nase še več dela, da bi dokazali, da so »nenadomestljivi«
3. Ne upoštevajo svojih potreb (za delo žrtvujejo svoje spanje, prehranjevanje, čas z družino in prijatelji)
4. Premestitev težav (vedo, da nekaj ni v redu, a ne vidijo, kaj)
5. Spremenijo svoje vrednote (nekaj, kar jim je bilo nekoč dragoceno, na primer prijatelji in hobiji, sedaj ni več)
6. Zanikajo svoje težave (razvijejo nepotrpežljivost, kolege ocenjujejo kot lene, neumne ipd.), vir težav naj bi bil preveč dela in ne v njih samih
7. Umik (izolirajo se od ljudi, izgubljajo upanje in se morda pričnejo zatekati v alkohol in droge)
8. Očitne vedenjske spremembe (postali so prestrašeni in apatični; v sebi se počutijo popolnoma nevredne)
9. Izgubijo stik s seboj (ne vidijo se več kot vredna oseba z lastnimi potrebami, vse, kar vidijo je trenutno stanje)
10. Notranja praznina (svoj občutek praznine skušajo zapolniti s prekomernimi spolnimi odnosi, prenajedanjem, alkoholom ali drogami; prosti čas smatrajo kot izgubo časa)
11. Depresija (postanejo brezbrižni, polni brezupa, izčrpani in ne verjamejo več v prihodnost ter življenje nasploh)
12. Sindrom izgorelosti (pojavijo se lahko samomorilne misli, nenazadnje doživijo popoln psihični in fizični zlom, v tej fazi potrebujejo strokovno pomoč).
Na spletni strani Inštituta za razvoj človeških virov (www.burnout.si) pišejo o tem, da izgorevanje poteka v treh stopnjah, ki se razlikujejo po številu in intenziteti simptomov:
1. stopnja izgorevanja – IZČRPANOST (najznačilnejša simptoma sta deloholizem in utrujenost). Oseba je neprestano utrujena, a se tega ne zaveda.
2. stopnja izgorevanja – UJETOST (najznačilnejša simptoma sta močan občutek ujetosti ter nemoči, da bi karkoli spremenili). Včasih oseba zamenja svoje okolje (npr. službo), a – kar je ključnega pomena – njene navade ostanejo nespremenjene.
3. stopnja izgorevanja – SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI – SAI (adrenalni zlom pomeni skoraj popolno dolgotrajno izgubo energije – po dolgem obdobju povečanega izločanja kortizola, v tej fazi ta močno pade). Glavni posledici sta izguba energije in depresija, občutki odpora, napadi jeze, poveča se dovzetnost za različne bolezni (srčno kap, poslabšan imunski sistem …).
Dr. Andreja Pšeničny je za revijo Lisa povedala, da človeka, v nasprotju z zavzetostjo oziroma veseljem do dela, v deloholizem žene strah (da ne bo dovolj dober, sprejet, da ne bo zmogel postavljati svojih meja). Strah je tako močan, da se zaradi njega trudi čez vse meje. Če dela iz veselja, potem ob utrujenosti zna prenehati, ko pa ga v delo vleče strah, pa se ob povečani utrujenosti strah in tesnoba še povečata, zato se človek žene še naprej, tudi takrat, ko je že zelo utrujen.
Kaj je značilno za deloholike?
– ko se preobremenjujejo na delovnem mestu, delajo naprej tudi doma,
– da se v prostem času ne napolnijo z energijo, temveč ves čas delajo in se tako tudi »družijo« z družino (pospravljanje, delo na vrtu,…),
– da jih brezdelje in počitek delata nemirne,
– da se srečujejo s težavami, kot so nezmožnost postavljanje meja (ne znajo reči ne), imajo nizko samopodobo (ves čas potrebujejo potrditev in se bojijo razvrednotenja), da pretirano potrebujejo bližino (so odvisni od odnosov) ali bežijo v delo, ker se bojijo bližine,…
Izgorevanje sprožijo dolgotrajne psihološke okoliščine dela ali življenja, ki so za posameznika čustveno podobne določenim okoliščinam iz otroštva. Podobno, kot se je oseba v otroštvu trudila zadovoljiti potrebe svojih staršev ali se ubraniti pred njihovimi pretiranimi zahtevami oziroma pričakovanji, podobno se tudi sedaj sreča s temi, za njo neobvladljivimi, situacijami. Da bi te vzorce delovanja lahko presegla, je treba vložiti lasten trud in čas. Prevzeti je treba odgovornost zase, se znati postaviti zase, začutiti svoje meje in jih tudi znati postavljati ter se nenazadnje imeti rad, takšen kot si.
In rešitve?
Hitrih rešitev ni, a kdor se prične ukvarjati s seboj, ima navadno dobre možnosti.
Zagotovo pomaga sprememba življenjskega sloga: premišljeno izmenjevanje počitka in aktivnosti, opazovati svoje telo in se učenje o sebi.
Učenje upravljanja s stresom (12 urni naporni delavnik ne prinaša nujno težav, če se zna človek izven dela sprostiti, spočiti in v splošnem poskbeti zase).
Učenje izražanje čustev, preseganje občutkov, ki hromijo, osebnostno zorenje v samostojno čustveno zrelo in stabilno osebo.
Ko oseba opazi, da je deloholična in še posebej, če je doživela izgorelost, naj poišče pomoč.
Prehranski dodatki: čeprav njihova učinkovitost ni znanstveno dokazana, priporočajo jemanje adenozin monofosfata (AMP), koencima Q-10, glutationa, germanija, železa, magnezijevega sulfata, melatonina, NADH, selena, L-triptofana, cinka ter vitaminov B12, C in A.
Zdrav način prehranjevanja: uživanje žive, nepredelane in če se le da, ekološke hrane, pitje primerne količine vode in primerno pogosto aktivno gibanje na svežem zraku ter nenazadnje prijetno preživljanje prostega časa.
Priporočamo tudi branje prispevkov:
Aloa arborescens, manj znana, a učinkovitejša zdravilna aloja
Chia semena – popularna superhrana
Tu je moja meja!
Viri:
- Suzana Golubov: IZGORELOS T JE KONČNI ZLOM, intervju z Andrejo Pšeničny, revija Lisa 41/2011
- http://www.burnout.si/datoteke/fckupl/file/PUBLIKACIJE/10-11IzgorelostLisa.pdf
- Sindrom adrenalne izgorelosti, spletna stran Inštituta za razvoj človeških virov http://www.burnout.si/sl/izgorelost/sindrom-adrenalne-izgorelosti/
- Sindrom izgorelosti http://www.ifeelpsychology.com/2010/01/sindrom-izgorelosti/
- Burned Out, 2006 SCIENTIFIC AMERICAN, INC. http://www.jb-schnittstelle.de/wer/ulrich_kraft/Burned%20Out.pdf
- Sindrom kronične utrujenosti http://www.skufmslovenija.org/images/stories/skufm/fibromyalgia_01.jpg
- Burnout: running on empty http://www.alistapart.com/articles/burnout/