Dojenje koristi otroku ne le, ko se doji, temveč tudi kasneje. Različne raziskave so pokazale, da imajo vsi, ki so se po rojstvu dojili, manj težav s kroničnimi boleznimi, kot tisti, ki se niso. Celo minimalne količine dojenja so boljše kot nič, seveda pa velja, da dlje kot se otrok doji, večji bodo pozitivni učinki kasneje v njegovem življenju.
1. Dojenje preprečuje debelost.
Če se otrok doji, je manjša verjetnost, da bo imel v puberteti prekomerno telesno težo. Dlje se doji, manjša je verjetnost, da bo imel prekomerno telesno težo, ko odraste. Dojenčki, ki se dojijo, se naučijo nadzirati, koliko morajo pojesti – naučijo se zaupati znakom svojega telesa, kdaj mora jesti in kdaj ne. Zdrav način prehranjevanja se tako izgradi že v začetku njihovega življenja. Otrokom, ki jih hranijo preko stekleničke, lahko starši nehote vsiljujejo večje količine, da kljub sitosti pojedo še zadnjih nekaj požirkov pripravljenega mleka, tega pa pri dojenju ne morajo storiti.
2. Boljši zobje.
Dojeni otroci imajo bolje naravnane čeljusti in manjšo verjetnost, da bodo potrebovali ortodontski aparat, ko bodo odrasli (študija je bila opravljena na 10000 otrocih in ugotovili so, da je pri dojenih otrocih več kot 40% verjetnost, da ortodontskega zdravljenja ne bodo potrebovali). Pravilna lega čeljusti zmanjšuje tudi verjetnost za smrčanje in apneo v spanju.
3. Manjša verjetnost za srčno-žilne bolezni.
Prave dokaze bodo morali še predstaviti, a nekateri trdijo, da imajo lahko dojeni otroci kasneje v življenju manjšo verjetnost za srčno in možgansko kap. Razlog naj bi bil v tem, da človeško mleko vsebuje več holesterola in se ga otrokova jetra naučijo dobro predelati. To vodi v nižje ravni holesterola v krvi kasneje v življenju in posledično manj rizika za srčno-žilne bolezni.
4. Manjša verjetnost za diabetes tipa 1.
Dojeni otroci imajo manjšo verjetnost za obolevanje s diabetesom tipa 1. Raziskovalci razlog iščejo v dejstvu, da dojenim otrokom matere kasneje predstavijo kravje mleko. Poleg tega povzroča materino mleko manjše sproščanje insulina kot pri kravjem mleku.
5. Manjša verjetnost za multiplo sklerozo.
Multipla skleroza je manj pogosta v državah, kjer matere pogosteje dojijo svoje otroke. Človeško mleko prispeva k nastanku mielina, ki lahko preprečuje multiplo sklerozo kasneje v življenju.
6. Manjša verjetnost za astmo in alergije.
Sestava materinega mleka krepi imunski sistem dojenčka in ga s tem ščiti pred alergeni v prvih mesecih njegovega življenja. Zaradi dojenja matere otroka kasneje navajajo na drugo potencialno alergeno hrano, kot na primer kravje in sojino mleko.
7. Druge bolezni.
Raziskave kažejo, da imajo dojeni otroci manjšo verjetnost za prebavne bolezni, na primer Chronovo bolezen, kot tudi otroška rakava obolenja. Z dojenjem otrok prejema to, kar mu je narava v osnovi namenila, da lahko njegovo telo kar najbolje deluje skozi celo življenje.
Nove raziskave kažejo na to, da materino mleko vsebuje sestavine, ki so izredno pomembne za optimalen razvoj mnogih sistemov v telesu. Ta začetni razvoj tako pomembno vpliva na nastanek oz. preprečitev nastanka mnogih bolezni skozi celotno življenje.
Vir:
- Povzeto po dr.Sears, www.askdrsears.com