Pravijo, da vsebuje prav vse rudnine, ki jih potrebuje naše telo. Zlasti naj bi bila bogata z železom ter vitamini C, A in K. Vsebovala naj bi kar petkrat več kalcija kot kravje mleko.
Uporabljamo vse dele rastline: mlade nabiramo do velikosti 15 cm, liste nabiramo od maja do avgusta, pozno jeseni in zgodaj spomladi lahko pobiramo tudi korenine.
Iz koprive lahko:
– skuhamo čaj,
– naredimo špinačo (iz mladih rastlin),
– pripravimo juho,
– stisnemo sveži sok,
– pripravimo tinkturo in druge izvlečke.
Kopriva pomaga pri:
– varuje proti slabokrvnosti,
– čisti kri in deluje diuretično, zato jo priporočajo revmatikom,
– krepi telo, zato jo priporočajo materam po porodu, vsem, ki okrevajo po bolezni, slabotnim otrokom itd.,
– zmanjšuje sečno kislino, pomaga pri boleznih sečil, vnetjih, vnetju ledvic, vodenici, odpravljanju peska v ledvicah in celo pri preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov,
– močno čisti dihala, zato jo priporočajo pri gripah in tuberkolozi,
– deluje odvajalno, izloča nakopičene nezaželene snovi, spodbuja presnovo in krepi organe prebavnega trakta,
– z grgranjem čaja si lahko pomagamo proti ustnim infekcijami, aftam, vnetju dlesni in angini,
– rahlo znižuje količino sladkorja v krvi,
– uporablja se za utrjevanje las in odpravljanje prhljaja,
– številne raziskave so potrdile, da korenina koprive pomaga lajšati motnje mokrenja, ki se pojavijo zaradi povečane prostate. Posamezne učinkovine v korenini koprive zmanjšajo vnetje in edem prostate.
Iz koprive lahko pripravimo tudi naravni pesticid in naravno gnojilo.
Recepti:
Špinača iz kopriv
Potrebujete:
– en kilogram mladih kopriv
– 3 stroke česna (*raje por)
– žličko masla ter kisle smetane (*raje sojine ali riževe)
– sol in poper
– nariban muškatni oreh
Priprava: mlade koprive (stebla in listi) operete in blanširate. Na maslu prepražite na drobno narezan česen, ki mu dodate odcejene in na drobno sesekljane koprive. Kuhate dobrih pet minut, solite, dodate muškatni orešek, smetano ali mleko. Po želji lahko tudi popoprate.
*Namesto smetane iz kravjega mleka lahko uporabite raje riževo ali sojino smetano. Namesto česna priporočamo uporabo pora, ki ga ne prepražite na maslu, temveč dodajte svežega in drobno nasekljanega.
Juha iz kopriv
Potrebujete:
– šop koprivinih listov (po možnosti vršičkov)
– 3 žlice olivnega olja
– 2 čebuli (*raje pora)
– 1 manjši kozarec riža
– sol
– začimbe
Priprava: na olju posteklenite nasekljano čebulo. Dodate oprane vršičke kopriv, malo premešate, da usahnejo in zalijete z enim litrom vode. Kuhate približno pet minut, nato koprive dobro sesekljate s paličnim mešalnikom. Vmes posebej skuhate riž, ga dodate koprivam in še malo kuhate, da ga celo razkuhate. Nato še malo zmeljete, osolite in po želji začinite.
*Še bolj zdrava bo juha, če se boste izognili praženju čebule na olju in namesto tega v juho dodali svež, drobno nasekljan por.
Viri:
Domača lekarna patra Simona Ašiča, Celjska Mohorjeva družba, 2007
http://www.pesticidi.net/nasvetizakmetovalce/naravna_gnojila.asp
http://www.trebnik.com/?id=79
http://www.farmedica.si/si/dodatki/rastlina.html
http://kulinarika.net
http://www.ezdravje.com/si/etc/novice/?v=novica&id=3823