Za naše zdravje moramo piti čim več vode. Da na redno pitje ne pozabljamo, smo se navadili v torbici ves čas nositi plastenko vode, iz katere popijemo kakšne dva decilitra vsako uro. Naše zadovoljstvo nad našo bolj zdravo življenjsko navado v zadnjih letih kvarijo opozorila, da plastenke, ki jih tako vestno uporabljamo, škodujejo našemu zdravju. Novice o škodljivosti sestavin plastike pa ne zadane le odraslih uporabnikov, temveč tudi otroke. Škodljive sestavine so namreč tudi v plastičnih stekleničkah za dojenčke.
Pri uporabi plastične embalaže smo pozorni na njeno oznako:
 |
#1 PET ali PETE (polietilen tereftalat) uporabljajo za večino plastenk z vodo in raznimi pijačami. Te plastenke so namenjene le enkratni uporabi! V splošnem jo še vedno uvrščajo med varno embalažo, čeprav pri večkratni uporabi plastenke prične izločati ftalate, ki povzročajo težave v razvoju reproduktivnih organov in možganov. Sprošča se snov DEHA, ki povzroča težave z jetri in reproduktivnim sistemom ter verjetno povzroča tudi raka. Iz embalaže se v vodo dokazano izloča tudi težka kovina antimon, ki povzroča raka. Plastično embalažo z oznako 1 je tako najbolje takoj po prvi uporabi vreči v koš za smeti, namenjen reciklaži. Op.: V nasprotju s trditvami številnih člankov v popularnih in spletnih medijih, PET plastika v vodo ne izloča bisfenola-A (BPA). |
 |
#2 HDP ali HDPE (polietilen visoke gostote) uporabljajo za embalažo mleka, sokov, jogurtov, detergentov, šamponov itd. Plastika je visoke gostote in najtežje izpušča kemikalije v vodo. Njena uporaba je varna, saj do sedaj niso ugotovili, da bi katerakoli snov izhajala v hrano in povzročala nastanek raka ali motila delovanje hormonov. |
 |
#3 PVC (polivinil klorid) naj bi bil za naše zdravje in okolje zelo nevaren. Pri njegovi proizvodnji uporabljajo klor, ki zelo močno onesnažuje okolje, VCM (monomer vinil klorid), ki povzroča nastanek raka, in EDC. Za stabilnost in upogljivost PVC-ja dodajajo veliko toksičnih dodatkov, ki se med uporabo embalaže sprošča. Zaradi tega je uporabnik izpostavljen ftalatom, svincu, kadmiju, kositru in drugimi strupenimi kemikalijami, saj te prehajajo v hrano, med njimi tudi DEHP, ki domnevno povzroča nastanek raka. V tovrstno embalažo ovijajo, na primer, meso in sire. |
 |
#4 LDPE (polietilen nizke gostote) je sestavni del steklenic, ki morajo biti zelo fleksibilne, nakupovalnih vrečk, vrečk za zmrzovanje in vrečk za smeti, prevlek kartona za mleko itd. V hrano naj ne bi puščale zdravju škodljivih snovi, vendar jih je težje reciklirati kot #1 ali #2. |
 |
#5 PP (polipropilen) ima zelo visoko tališče, zato je idealen pri pakiranju vročih tekočin, ki se morajo ohladiti v embalaži (na primer, ketchupa in sirupa). Iz PP proizvajajo jogurtove lončke, embalaže za margarine, za medicinske stekleničke, pokrovčke itd. Zdravju nevaren je postopek proizvodnje PP, uporaba pa ne, saj kot kaže ne pušča kemikalij, ki bi škodile zdravju. |
 |
#6 PS (polistiren) se uporablja kot embalažo za enkratno uporabo (na primer lončki, krožnički na katere položijo meso itd.). Spenjen polistiren (EPS) je znan kot »stiropor«. Pri proizvodnji uporabljajo benzen, ki je znan karcinogen. Tudi butadien in stiren sta potencialna karcinogena. Hrane ali pijače v polistirenu nikoli ne pogrevamo, prav tako iz njih ne pijemo pijač, ne toplih ne hladnih. |
 |
#7 Druge snovi – običajno polikarbonati (PC/PLA) Iz polikarbonatov je narejena embalaža za pogrevanje v mikrovalovnih pečicah, plastične prevleke za konzerve, do pred kratktim tudi plastične stekleničke za dojenčke in druge posodice. Narejene so iz zdravju zelo škodljive snovi – bisfenola-A (BPA), ki deluje kot motilec hormonskega sistema in povzroča raka na dojkah. Testi na živalih so pokazali navezavo tudi na diabetes in debelost.
Največ BPA užijejo dojenčki in otroci, saj jedo, pijejo in dihajo več kot odrasli na kilogram svoje telesne teže. Njihova izpostavljenost je toliko večja tudi zato, ker predmete nosijo v usta. Če embalažo, ki vsebuje BPA segrejemo do 100°C, se količina BPA, ki vstopi v vodo v steklenički poveča za 15-55x. Iz tega razloga so se odločili, sprva v Kanadi, nato v ZDA in sedaj še v EU, da plastične stekleničke, ki vsebujejo BPA, odstranijo iz prodaje. Pri nakupu smo tako lahko pozorni in se odločamo le za izdelke, ki so označeni z napisom »brez BPA«, in pri tem le zelo močno upamo, da so snovi, ki so jih uporabili namesto njih bolj prijazna za zdravje in ne manj, kot so o tem pisali včeraj v Dnevniku (rubrika Varnost). Nekateri proizvajalci, kot kaže, zamenjujejo BPA z drugimi vrstami bisfenolov, na primer, PES, BPS in BPAF, ki pa so lahko zdravju le še bolj škodljivi. |
Če želimo nadaljevati s svojim zdravim življenjskim slogom – rednega pitja vode – in želimo ob sebi ves čas imeti steklenico, ki nas na pitje opominja, se moramo kot kaže odločiti bodisi za nakup plastenk brez BPA in drugih škodljivih snovi bodisi za nakup steklenih izdelkov, ki v pijačo ne spuščajo nikakršnih snovi. Ena od pozitivnih rešitev za redno pitje vode je zagotovo Flaška – steklenica z lepim osebnim videzom in pozitivno energijo. Narejena je iz posebnega stekla, v katerega so na poseben način vtisnjene informacije. Te se prenašajo preko kvantnega polja in po petih minutah voda iz pipe postane »živa voda«. Po svoji strukturi postane podobna izvirski vodi in je tudi bistveno mehkejša. Stekleničko ščiti prisrčno potiskana bombažna ali neoprenska nogavička.
Tudi za svoje otroke poskrbimo, da bodo pili iz steklenih stekleničk in ne plastičnih, pa čeprav moramo pri tem upoštevati nekaj več varnostnih dejavnikov (da se steklenička morebitno ne razbije).
Op.: Osem privlačnih Flašk Neo lahko dobite tudi v naši nagradni igri, če se registrirate v našem forumu. Po enega nagrajenca izžrebamo vsakih štirinajst dni. Registrirate se lahko tukaj.
- What is polyethylene terephthalate (PET, PETE)? [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.medicinenet.com/plastic/page2.htm#PET
- How is plastic made and identified? [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.medicinenet.com/plastic/article.htm
What is polyvinyl chloride (PVC, vinyl)? [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.medicinenet.com/plastic/page3.htm#PVC - Plastic etc. [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.medicinenet.com/plastic/page4.htm#LDPE
- Are there safe plastics? [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://hubpages.com/hub/Are-There-Safe-Plastics
- Which Plastics Are Safe? [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.care2.com/greenliving/which-plastics-are-safe.html
- So nove otroške stekleničke brez BPA še nevarnejše? [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://mojdom.dnevnik.si/sl/Varnost/3092/So+nove+otro%C5%A1ke+stekleni%C4%8Dke+brez+BPA+%C5%A1e+nevarnej%C5%A1e
- Plastenke [citirano junija 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.flaska.si/plastenke