Koža je naš največji organ, zato nas trditve nekaterih študij, da lahko skozi kožo in dihalne poti naše telo prejme še več strupenih snovi kot jo pri uživanju hrane, ne smejo preveč presenetiti. Ko si na obraz ali druge dele telesa nanesemo kremo, njene sestavine lahko prehajajo skozi kožo in vstopijo v krvni obtok. Zlahka razumemo, da snovi prehajajo skozi kožo, ko si nanjo nalepimo nikotinski ali hormonski obliž, ko pa si večer za večerom na obraz spiramo in mažemo z več vrstami kozmetičnih izdelkov, ali smo tako zbrani, da pred uporabo preverimo njihove sestavine?
Varnost večine krem, ki so na tržišču, ni preverjena, zato moramo biti zelo pozorni na to, kaj kupimo. Ne smemo si dovoliti »kupovanja z očmi«, saj nas lahko marsikateri napis na izdelku zavede. Nosečnice bi morale biti pri uporabi kozmetičnih izdelkov še posebej previdne.
Da bi se čim bolj izognili zdravju škodljivim snovem, je najboljša rešitev uporaba sestavin, ki jih sicer uporabljamo v prehrani. Sami si lahko pripravimo svoja kozmetična sredstva iz, seveda, čim bolj kvalitetnih sestavin. Sama sem, na primer, namesto »kreme proti strijam« v nosečnosti uporabljala bio arganovo olje in po porodu zadovoljno ugotovila, da je služil svojemu namenu.
Iz številnih svežih sestavin, na primer jagod, kumaric ali medu,… si lahko zmešamo dobro kremo za obraz. Dobro masko za obraz si, med drugim, lahko pripravimo iz gline. Za svoj lep in naraven videz poskrbimo z mnogimi naravnimi sestavinami, če pa vseeno nimamo energije, volje ali časa za ustvarjanje svoje lastne kozmetike, se lahko odločimo za nakup takšne kozmetike, za katero smo prepričani, da ne vsebuje škodljivih sestavin. Običajno takšne izdelke najdemo med certificiranimi naravnimi in ekološkimi znamkami, a je tudi tu potrebno nekaj previdnosti, saj imajo različni certifikati različne kakovostne in ekološke standarde.
V kozmetiki se je priporočljivo izogniti sledečim snovem: dišavam, naftnim derivatom, ftalatom (nosečnice bi se morale izogibati lakom za nohte, ki vsebujejo dibutil ftalat), parabenom (propil-, isopropil-, butil- in izobutilparabenom), retinil palmitatu in retinolu (vitaminu A – v prevelikih količinah lahko povzroča poškodbe v razvoju zarodka), toluenu (če je noseča ženska izpostavljena hlapom toluena, lahko škoduje razvoju zarodka), triklosanu (v tekočem milu) in triklokarbanu (v trdem milu) in drugim snovem, kot so benzalkonium chloride (v mnogih dezinfekcijskih sredstvih), BHA, aminophenol, diaminobenzen, phenylenediamine, DMDM hydantoin in bronopol (2-Bromo-2-nitropropane-1,3-diol), formaldehid, hydroquinon, methylisothiazolinone in methylchloroisothiazolinone, oxybenzone, sestavine PEG/Ceteareth/Polyethylen in resorcinol.
Med najbolj problematična kozmetična sredstva EWG (Environmental Working Group) uvršča kreme za izravnavo las, puder v prahu, parfume in dišave, temne barve za lase in kreme za posvetitev kože.