S pravljicami pripravimo otroka na življenje

Pravljice in miti nam pripovedujejo o resnicah življenja. Četudi se ne končajo srečno, vedno nosijo svoj nauk. Če starši takšno pravljico preberejo svojemu otroku, jo razumejo in pravilno razložijo, lahko otroka razbremeni in sprosti ter mu prinese olajšanje.

Če otroka kaj muči, si pogosto rad izbere eno izmed pravljic, ki mu jo starši berejo, ter se skozi njo temeljito posveti težavi. Berejo mu jo toliko časa, dokler sam pri sebi ne najde rešitve. Z junakom pravljice se zlahka poistoveti, ne glede na to, katerega spola je, zato je dobro vzdrževati ravnovesje med junaki in junakinjami, da se nebi ukoreninila enostranska podoba vlog, kjer so deklice tiste, ki jih je potrebno reševati in dečki tisti, ki rešujejo.

Poslušanje pravljic prebudi otroško domišljijo, predrami čute, nagovarja čustva in posreduje vrednote. Ta mnogoterost zaznav pomaga pripraviti otrokove čute na dejansko življenje. Da pravljice učinkujejo, se mora otrok z njimi ukvarjati, prepoznati vsebino in imeti možnost o tem se pogovarjati, morda celo risati, saj na ta način išče pot k soočanju s težavami. To mu daje moč.

Branje pravljic postavlja dobre temelje občutku varnosti in povezanosti, ki sta najpomembnejši osnovi za dobro duševno in telesno počutje. Ko oče, mati, babica ali učitelj berejo in odgovarjajo na postavljena vprašanja, se ustvarja ozračje varnosti in zaupanja. Če otroku vsakodnevno berejo, je manj verjetno, da bi se takšen otrok čutil osamljenega in bo tudi v mladostniškem obdobju manj verjetno zašel na kriva pota.

Pomembno je, da se pravljico prebere od začetka do konca, saj ta ponuja rešitev za svoj konflikt. Izjema je seveda, če otrok pravljico že zelo dobro pozna, potem se jo lahko bere tudi po delih, če si tako želi.

Če se staršem zdi vsebina pravljic preveč grozljiva, se morajo vprašati, ali njihova vsebina ne zadeva njih samih in če se morda preko njih sami soočajo s svojo lastno okrutnostjo in nesposobnostjo. Otrok ne smemo zavarovati pred vsem, kar se nam zdi grozno in nevarno, saj se sicer, če to vendarle storimo, lahko zgodi, da postanejo nesposobni za življenje.