Morda se vam bo zdelo čudno, toda če boste iskali prostor, kjer najdete največ življenja, pojdite v star gozd, z veliko gnijočega lesa. Že bežen pogled vas bo prepričal, da mrtvo drevo podpira več življenja, kot ga je za časa svojega življenja. Skoraj 2000 evropskih živalskih vrst je življenjsko odvisnih od trohnečega lesa.
Trohneča organska masa je namreč hrana množici členonožcev, v vlažnem trohnečem lesu pa se odlično počutijo tudi predstavniki rastlinskega sveta. Lišaji in mahovi bodo slejkoprej prekrili mrtev les, seveda če je okolje dovolj vlažno.
Podobno je z gobami, katerih trosovniki bodo pognali pogosto še na živem, vendar že umirajočem lesu. Žuželke in pajkovci, ki se bodo skrivali v lesu, bodo privabili ptice, ki bodo redčile njihove vrste. Iz sveta sesalcev se bodo v tem okolju dobro počutile žužkojede rovke, ki jih bo prav tako privabila pogrnjena miza. Manjše živali bodo postale plen večjim, kar se bo odražalo tako v ptičjem, kot v sesalskem svetu, pa tudi dvoživke in plazilci se bodo znašli tu, bodisi kot plen bodisi kot plenilci. Veliko živalskih vrst je vezanih na to okolje v tolikšni meri, da brez njega preprosto ne morejo živeti.
Mrtev in trohneč les imamo tudi v vrtu. V sadovnjaku to pomeni, da pustimo v sestoju nekaj starejših dreves in posameznim dovolimo, da umrejo pokončno, na svojem mestu.
Zaradi kasnejše nevarnosti, ki jo lahko predstavlja odpadanje trhlih debelih vej, te veje odžagamo in tako oblikujemo nekakšen „leseni monolit“, ob katerem lahko nasadimo plezalko, ki bo poleti poživljala vrtno prizorišče z zelenjem in cvetjem. V trhel les bo dolbel dupla veliki detel in s tem omogočil gnezdenje tudi drugim duplarjem in netopirjem. Če ne bo tesal dupel, pa ga bo vsekakor privabila hrana, številne žuželke, ki se bodo naselile v mrtev les. Opazili boste, da deblo ne bo nikdar samevalo, včasih bo prav oblegano od živalskih gostov.
S tem boste znatno prispevali k vrstni pestrosti v sadovnjaku in kar se da pripomogli k samodejnemu reševanju težav na vrtu. Ob mnoštvu tako dobrodošlih kot manj zaželenih živalskih sosedov poteka na vrtu povsem naravno številčno uravnavanje in do kakšnih večjih vplivov na pridelek na vrtu zagotovo ne bo prišlo.
Detajl prvinske narave v obliki mrtvega kosa lesa lahko umestite tudi na najbolj zgledno urejen vrt.
Trohneč drevesni panj ali kos hloda, ki bo ležal sredi pokošene vrtne trate bo marsikomu padel v oko. Seveda ga bomo obsadili z enoletnicami ali sukulentnimi rastlinami, ki bodo uprizorile mikaven prehod divjine v zgledno urejeno vrtno okolje. Zares prava paša za oči.
V trohnečem lesu se odvijajo življenjski procesi vse leto, zato naj bo takšen segment okolja kjerkoli že ga bomo umestili trajen in ga ne premikajmo. Razvoj posameznih vrst žuželk, ki se odločajo za življenje v tem okolju lahko traja nekaj let. Prav tako bi motili druge živali in jih s premikanjem in prestavljanjem lesa nehote plašili in izpostavljali plenilcem. S tem bi se vmešavali v življenjske procese bitij, ki smo jih privabili v bližino našega doma. Ne bo nam treba dolgo čakati, da bo les prekrit z mahovi in lišaji. Iz njega bodo kmalu vzniknili trosovniki gob in kaj hitro bomo lahko ugotovili, katerim živalskim vrstam teknejo.
Ob tem nam bodo gobe na vrt privedle utrip zrelega gozda, v katerem so takšni procesi vsakodneven in samoumeven del življenja.
Mrtev les lahko na vrt domiselno umestimo tudi tako, da z bruni ogradimo vrtno stezico ali del dvorišča tlakujemo z lesenimi tlakovci.
Besedilo in fotografije so objavljene v knjigi Ivana Esenka, Vrt, učilnica življenja.
