Slovenci, ohranimo kmetijsko zemljo, da v prihodnosti ne bomo lačni!

Večina poslancev se je odločila za obravnavo sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih po skrajšani proceduri, kar obenem pomeni, da javne razprave o tem ne bo.

Zakaj takšna naglica, ko pa vemo, da imamo le 864 m2 kmetijskih površin na prebivalca, za prehransko varnost pa bi jih potrebovali vsaj še enkrat toliko? Hrana ne raste na asfaltu in v industrijskih conah! Ali bomo brez večjih težav dopustili pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč, za pridelavo lastne hrane pa bomo morali izsekovati gozd ali biti odvisni od tujcev?

Zato Eko civilna iniciativa Slovenije ponaša »glas ljudstva«, najnaprednejših Slovencev in NVO, ki so že aktivno pristopili k preprečitvi sprejetja zakona po hitrem postopku. Skupaj pozivamo najnaprednejše poslance, naj predlagani osnutek zavrnejo in zahtevajo, da se pripravijo nove prave podlage za širšo javno razpravo in naj ustvarijo pogoje, ki bodo omogočali ohranjanje slovenske zemlje in več delovnih mest v procesu pridelave in predelave hrane. Prehranska varnost je stvar nas vseh, saj ne želimo biti lačni v prihodnosti!

Državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo Tanja Strniša je na Okrogli mizi Eko civilne iniciative o prehranski samooskrbi dne 14.12.2011 na Kmetijski fakulteti v Mariboru dejala:»Politika lahko le ustvarja pogoje za samooskrbo s hrano. Pri tem je najpomembneje ohraniti vir za pridelavo hrane, to je naša kmetijska zemlja!« Pozivamo najnaprednejše poslance, da to uresničijo: da ohranjajo kmetijska zemljišča za pridelavo hrane in omogočijo pogoje za večjo prehransko varnost v Sloveniji!

V Sloveniji je dolgoročni cilj 100% samooskrba s hrano v prihodnosti. Z veseljem ugotavljamo, da se je v Sloveniji že več tisoč ljudi aktiviralo na različnih področij za dosego tega cilja. Znanje in vedenje o pomenu prehranske samooskrbe širijo najnaprednejši strokovnjaki, ki stojijo z imenom in priimkom za svojimi argumenti. Čedalje več je naprednih novinarjev in medijev, ki imajo pogum podajati objektivne novice in poročati o dobrih praksah, več tisoč ljudi je sejalo avtohtona, domača in tradicionalna semena tudi v Štafeti semen, naprednejši predstavniki kmetijske stroke pa se že zavedajo pomena pridelave hrane in aktivno delujejo v smeri izboljšanja. Tudi nekateri najbolj napredni kmetje so že povečali posejane površine s kulturnimi rastlinami in spremenili pašnike v njive. Prav tako nekateri napredni predstavniki politike, tisti ki se zavedajo pomena neodvisnosti od tujcev na področju prehranske varnosti in želijo delati dobro za Slovenijo si prizadevajo, da ta sprememba zakona ne bi bila sprejeta.

Živimo v tako čudovitih naravnih danostih, od nas in našega sodelovanja pa je odvisno, če bomo znali preživeti in si pridelati hrano za kar je osnoven pogoj zemlja.

Zato je naš poziv: OHRANJAJMO ZEMLJO, DA SI BOMO LAHKO SAMI PRIDELALI HRAN0!

Pozivamo vse, da preučite argumente, ki so jih pripravili najnaprednejši strokovnjaki, nevladne organizacije ter aktivno pristopite uresničevanju do cilja prehranske varnosti in ohranjanju s kmetijske zemlje:

1. Podpišite peticijo, ki jo je pripravil Inšitut za trajnostni razvoj in nevladne organizacije: »Za ohranitev kmetijskih zemljišč« na povezavi: http://www.tretjičlen.si/slo/kmetijskazemljisca.

2. Preučite stališče stroke do predlaganega zakona v Povzetkih javne razprave v Ljutomeru.

3. Stališče sveta za varstvo okolja do predlaganega zakona.

4. Preučite argumente na povezavah: