Ko perem perilo, ne škodujem okolju in varčujem

Naše zahteve do zunanjega izgleda in čistoče so postale veliko strožje kot so včasih bile. Peremo zelo pogosto, z veliko praška in mehčalnih sredstev, ki so ekološko veliko bolj sporna, kot v preteklosti. Koliko časa (verjetno ur) v resnici nosimo oblačilo, preden ga operemo? Ali je cena, ki jo z milijoni litrov onesnažene vode plača okolje, vredna naših super čistih oblačil? Zagotovo ne, zato se lahko takoj naravi malce odkupimo na ta način, da izboljšamo svoje »pralne« navade in tudi na tem področju postanemo bolj ekoistični.

Na prvem mestu ekoističnega pranja je zagotovo: perimo manj. To pomeni, da oblačila nosimo malce dlje kot smo se morda navadili (verjetno bolje rečeno razvadili). Vedno počakajmo, da se nabere dovolj oblačil, da napolnimo cel boben pralnega stroja in da ne peremo s pol praznim.

Ko je čas za nakup novega pralnega stroja, poskrbimo za to, da bo ta visoke kvalitete, s čim manjšo porabo energije, vode in praškov ter z možnostjo izbire različnih programov pranja. Peremo na čim nižji temperaturi (običajno je 30˚C dovolj) in opustimo predpranja (če je potrebno, raje prej namočimo perilo). Izberimo program z manjšim številom obratov na minuto, četudi to pomeni, da se bo perilo malce dlje sušilo. Vse, kar je zelo umazano, prej namočimo, namilimo in zdrgnemo. Če imamo to možnost, temno vedro ali kad prej postavimo na sonce, da ogreje vodo.

Če je perilo čisto, a se je le navzelo vonja po cigaretnem dimu, ga temeljito prezračimo na vrvi za sušenje perila. Pri pranju vedno upoštevamo navodila, kako je oblačilo treba prati, predvsem je pomembna temperatura. Ker je na etiketi označena najvišja dovoljena temperatura, lahko pri pranju vedno izberemo nižjo (le brisače peremo pri višjih, saj se sicer lahko navzamejo neprijetnega vonja).

Pri pranju perila bomo uporabljali v vsakem primeru, pri ekološkem pranju gre le za to, kakšne bomo izbrali in koliko ga bomo uporabili. Vsi pralni praški so bolj ali manj škodljivi za okolje in zdravje (dražijo kožo, dihala, oči,..). Sodobni pralni praški so še močnejši (in nevarnejši za okolje), še posebej so nevarni praški, ki se močno penijo (takih je k sreči že zelo malo). Ko kupujemo praške, smo pozorni na to, da ne vsebujejo fosfatov in fosfonatov (oboji so škodljivi tako zdravju kot okolju) ter najbolj razširjene sestavine za beljenje, natrijev hipoklorit, ki ob reakciji z organskimi snovmi povzroča nastajanje klorirane organske snovi, ta pa povzroča številne zdravstvene težave. Pri nakupu torej pozorno beremo deklaracije. Pri doziranju praška smo pozorni, da se držimo navodil oz. še bolje je, da peremo le z kako petino priporočene merice, saj to običajno zadostuje!

Obstajata še dve možnosti pri izbiri pralnega praška: ena je kupovanje ekoloških pralnih praškov, druga je, da si jih doma pripravimo sami iz pralne sode, naribanega pralnega mila, kisa in vode (slednja možnost je lahko 7 in več krat cenejša kot kupovanje praškov ter bolj ekološka tudi glede manjšega kupovanja plastične embalaže). Za mehčanje perila ne potrebujemo mehčalcev, saj je (alkoholni) kis pravo naravno sredstvo za doseganje mehkega perila (ali limonin sok pri pranju belega perila). Kanček ga zlijemo v zadnjo vodo za splakovanje. Iz perila učinkovito odstrani ostanke praška in daje tkaninam možnost, da so naravno mehke, hkrati pa uravnava pH, kar podaljšuje njihovo življenje. Ko se perilo posuši, nima nikakršnega vonja po kisu, sicer pa perilo lahko odišavimo tako, da v predal za mehčalec dodamo še par kapljic eteričnega olja.

Za sušenje ne uporabljamo sušilnega stroja, temveč sušenje prepustimo vetru in sončnim žarkom (a ne neposrednim, da perila ne uničijo).

Viri: