Se tudi vi ujezite, ko na svojem vrtu vidite številne slinaste požrešneže, kako se mastijo z vašo najljubšo solato? Mi se ob takšnem prizoru pošteno ujezimo in ker želimo zaščititi svoje pridelke, nam nepreostane drugega kot, da jih pobiramo vsako jutro in vsak večer, saj jih je resnično zelo veliko! Ker je to vseeno zamudno, nas zanima, ali je to res edina rešitev?
Lazarji, imenovani tudi goli polži, polži golači ali slinarji, ki nam na vrtu naredijo največ škode, so poljski slinarji, veliki ca. 2 cm, in španski lazarji, kakih 10 cm dolgi opečnato-rjavi polži, brez hišice. Slednji so invazivna vrsta, ki so jih v naše kraje naselili ob transportu zelenjave iz svojih izvornih krajev, ki so Španija, Francija in južna Anglija. Kot vrsta so zelo agresivni, saj se hitro množijo, svoja jajca pa v zemljo odlagajo tudi dva metra globoko. Naravnih sovražnikov imajo zelo malo. Krastače, kuščarji, krešiči in race so njihovi plenilci ter ena vrsta polža, ki se prehranjuje z njihovimi jajčeci.
Kako se boriti proti lazarjem?
Nekateri proti njim uporabljajo kemične pripravke, ki jih mi ne želimo uporabiti, zato o njih ne bomo pisali (kemični pripravki vedno zastrupljajo še kaj več kot ciljne škodljivce, med drugim tudi nas). Nekateri priporočajo, da po vrtu nasujemo žaganje, slamo ali kaj podobnega ter s tem otežimo prihod polžev do gred. Drugi nastavljajo razno razne pasti, v katere naj bi se polži ujeli in utopili. Idej je kar nekaj in po vsem prebiranju, smo na koncu prišli do spoznanja, da je najboljša zaščita pred njimi mehanska pregrada – ograjica, ki jo postavimo okoli vrta. Ograjica naj bi bila rahlo nagnjena navzven, da je ne morajo preplezati. Tiste slinarje, ki ostanejo znotraj ograje pa lahko polovimo tako, da na tla položimo desko in počakamo, da pod njo najdejo zatočišče in jih nato poberemo. Nastavimo lahko tudi pasti s pivom, v kateri se polži utopijo, a te pasti ni priporočljivo postavljati na odprtem vrtu, saj polže pivo od daleč privablja na vrt, utopi pa se v njem običajno manj kot jih pritegne.
Posamezne sadike lahko zaščitimo tudi z odrezanimi plastenkami. Na spletni strani Permakultura za telebane podajajo dobre nasvete tudi glede sajenja vrst zeli na vrtu: Sadimo tiste, ki jih polži ne ljubijo (koruza, rdeče zelje, luštrek, ingver, buče, sončnice, rožmarin, meta), potem tiste, ki polže odvračajo (bela gorjušica, kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen, peteršilj, žajbelj, timijan), gredice obdamo z vejicami bezga, preslice, vratiča, rmana in gozdne praproti, ki polžem smrdijo, vmes pa potaknemo tiste, ki jih imajo za posladke, pa še to čim bolj zmešano, da jim otežimo pojedino.
Nekateri z večjimi vrtovi, lahko na vrtu naselijo indijske race, ki so znane po tem, da se prehranjujejo z lazarji, a to velja bolj za mlade živali kot za odrasle – slednje se bodo raje lotile solate kot polžev. Nekateri so se domislili in race gojijo prav z namenom, da jih v poletnem času dajo v najem. Če se na našem vrtu naseli kakšna krastača, je ne spodimo, saj bo vsako noč pridno pospravila tudi te (nam) zelo nadležne slinarje.
Za ubiti ali za pojesti?
Neredko lahko v nekaj minutah naberemo tudi po petnajst ali dvajset primerkov. Nekateri nabrane polže odpeljejo daleč proč, ker jih ne želijo ubiti, drugi pa so pri slednjem prav iznajdljivi. Vseh lazarjev pa ne sreča kruti pomor, temveč smrt v imenu zdravljenja človeka. Ti polži naj bi imeli tudi zdravilno moč. V reviji Jana (oktober 2010) si lahko preberemo intervju z Rudijem Fenkartom, ki je v otroštvu kot zdravilo za oslovski kašelj jedel lazarje, posipane s sladkorjem. V pol ure so oddali slino in nastala je prava zmes, podobna omaki, ki mu je bojda celo teknila. Tistim, ki imajo rane na želodcu, naj bi pomagalo požiranje živih polžev, saj njihova slina, ki jo izpustijo s svojimi snovmi vpliva na hitrejše celjenje želodčne rane. Danes polže tudi posušijo in iz njih pripravljajo zdravilne pripravke.
Še opozorilo
Nikar na račun lazarjev ne škodite polžem s hišicami, saj ti niti približno ne naredijo toliko škode (hranijo se bolj z razpadlim rastlinskim tkivom), poleg tega pa so tudi zaščiteni.
Španski lazarji zvečer zlezejo iz svojih skrivališč. Foto: ekoslovenija
Ob fotografiranju smo jih toliko nabrali v le nekaj minutah. Vrt je tik ob vlažnem travniku.
Foto: ekoslovenija