Zgodovina ima krožni tok, mi pa se še kar nismo odvadili zahajanja k skrajnostim. Brez teh ne bi bilo prepirov in bi večina sprememb potekala po naravnih poteh krogov rojstev in smrti. Pristno izročilo in zgodovinska dejstva poznajo mleko kot najrazsežnejše in najbogatejše živilo vseh sesalcev. Kako potemtakem oznaniti mleko kot zdravju neprimerno?
Mleko in živila na mlečni osnovi so preplavila trg, gostinske in hotelirske ustanove, a so z razvojem predelovalne industrije postajala čedalje manj pristna. Z veliko dodatki so jim spremenili prvotno podobo v komaj prepoznavno. Tako se zgodi, da v mlečnih sirih z vzdevkom sveži pojemo želatino, množico barvil in izboljševalcev okusa ter videza, ter s posebnim poudarkom, da je izdelek preverjen s strani uradnih ustanov po vsem svetu stare in nove celine. Kdo verjame, kupuje in uživa v lepih škatlicah in pisanih papirčkih, ne da bi pomislil, koliko predelovalnih procesov je preživel njegov mlečni izdelek, z vsak dan večjim številom nemlečnih sestavin? Pojavi se vsemogočni proces družbenega usklajevanja, predelovalci mleka pa hitro razvijajo nove ali stare recepte v novih embalažah, z novimi imeni. Takrat kmetom zmanjka potrpljenja in spomnijo se mleko ponuditi preko mlekomatov, ki nam ponujajo dnevno svežino in pristno belino tega priljubljenega živila.
POZOR! K celi zgodbi se priključijo še farmacevtski pridelovalci zdravih in telesu nadvse prijaznih mlečno-kislinskih bakterij, brez katerih je naš imunski sistem močno oskubljen in nepripravljen za nadzor telesu neprimernih bakterijskih skupin v prebavilih. Ko se vse sešteje in odšteje, ljudje še zmeraj zaupamo mleku, čeprav ne razumemo, kako to, da eni v mleku uživajo, drugi ga pa ne marajo ali se ga celo bojijo zaužiti. Odgovorov je več in zato mora vsakdo poiskati svoj primer v njih.
Leta po rojstvu hitro tečejo in naša telesa se temu primerno spreminjajo, skratka, staramo se. Veliko Zemljanov z leti ostane brez podpore za celostno prebavo in absorpcijo mlečnih sestavin, predvsem pa mlečnega sladkorja. In, ker se ta zaradi pomanjkanja encima laktaze ne prebavi, je mlečni sladkor – laktoza – prepuščen na milost in nemilost nekaterim zajedavcem v naših prebavilih. Kadar se ti sevi bakterij razbohotijo, se kmalu pospeši črevesna ritmika (peristaltika) in se koncert konča s hitrim, včasih tudi večkratnim odhodom na stranišče. Vsebnost laktoze je prav tako moteča v piškotih in keksih, ki vsebujejo mleko v prahu.
Ostanki presnove vplivajo na gibanje limfe in krvi v črevesni steni in potrebušnici, zato se po slabi presnovi delež omenjenih tekočin začne gostiti in ustvari moteno presnovo, včasih tudi preobčutljivostne odzive na delno prebavljene beljakovine, ki jih telo zaznava kot tuje. Zgostitev limfe in njen nadaljnji potek navzgor prinaša množico dodatnih bolezenskih kombinacij v dihalih, obnosnih votlinah ali sinusih, vnetjih grla in povečanju mandljev.
Homogenizacija ali izenačitev videza mleka prinaša še eno nevarnost za prebavila, predvsem pa za tiste, ki že imajo moteno presnovo zaradi nepravilnega hranjenja in manjše zmogljivosti prebavil. Vsi pretepi med črevesno bakterijsko floro so neugodni za pretočnost in temeljno prepustnost črevesne stene. Snovi, ki nastanejo v teh črevesnih borbah, predvsem pa histamin, zlahka razširijo krvne in limfne žile ter začasno povečajo prepustnost črevesne stene za veliko nepopolno prebavljenih živil, med katere sodijo tudi drobne kapljice mlečnih maščob, ki nastajajo v procesu homogenizacije mleka. Prehod teh neprebavljenih kapljic je zelo neugoden za nastajanje arteroskleroznih oblog in ateromov v ožilju, ki se potem zoži in zmanjša dotok krvi po obtočilih. Preobčutljivostni odzivi na zaužito hrano zlahka pospešijo že povečano prepustnost črevesnega ožilja in kri se po obilnejšemu obroku močno zamegli ter nas naredi dodatno ohlapne, zamegljene in utrujene.
Fermentirani mlečni izdelki so z vidika motenj presnove laktoze povsem varni, ker je ne vsebujejo. Tukaj se prične svetla in koristna plat mlečne zgodbe za odrasle s pomanjkanjem laktaze. Ostaja le problem odmerjanja in združevanja mlečnih živil z ostalimi skupinami živil. Sladko, mastno in gosto so najslabši pridevniki hranil, zato jih je, kljub žlahtnem okusu nujno omejevati in šparati za praznične priložnosti (še posebej, na primer, jogurtov sladoled).
Fermentirani mlečni izdelki se najbolj prilegajo k svežim zelenim ali gomoljastim solatam (brez krompirja ali drugega škrobnatega prispevka, prosim), in listnati zelenjavi, lahko pa jih zaužijemo v manjših količinah ob sezonskem in manj sladkem sadju. Vsa priporočila je treba preveriti na dolge roke in opazovati odzivnost telesa na zaužito hrano. Poglavitna pravila ostanejo nespremenjena: pristno, domače, sezonsko in preprosto sestavljeno je telesu bolj primerno in dolgoročno koristno. Vedoželjnost pa naj ostane v sledeh, ker mlečno mora biti belo, fermentirano in čim manj predelano z vsem vrednim spoštovanjem do globalnih in lokalnih egoističnih predelovalcev mlečnih dobrin. Muuu!
Mag. Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, se ukvarja z raziskavami na področju bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja. V branje vam toplo priporočamo obe njegovi knjigi Kitajski ključ do zdravja in Naša prehrana – odsev nas sami.
