Večino zelišč je povsem preprosto gojiti na vrtnih gredah ali v okrasnih lončkih na okenskih policah. Gojimo lahko kuhinjska ali zdravilna zelišča, med katerimi so najbolj priljubljeni drobnjak, meta, peteršilj, žajbelj, pehtran in timijan.
Na vrtu ali v lončkih
Zelišča lahko posadimo na najrazličnejših mestih – lahko jih pomešamo med druge rastline na vrtu, jih sadimo ločeno na gredicah, ali pa v posebej oblikovanih kolesastih zeliščnih vrtičkih. Rastejo lahko prosto ena ob drugi, ali pa jih med seboj ločimo z okrasnimi pregradami (na primer prodniki, lesene konstrukcije, plošče ali opeke ipd.). Naredimo lahko zelo zanimive zeliščne vrtove, ki ob prisotnosti dišavnic tudi zelo prijetno dišijo.
Če nimamo svojega vrta, a si kljub temu želimo vzgojiti nekaj svojih zelišč, jih lahko posadimo tudi v cvetlične lončke. Z zagotavljanjem primernih pogojev za njihovo rast imamo sicer nekaj več dela, saj jih moramo redno zalivati, paziti, da se substrat v posodah ne pregreje in nekatere zeli vsakoletno presajati. Na notranjih okenskih policah ni priporočljivo gojiti več rastlin skupaj, temveč raje le po eno. Bolj jim prija razpršena sončna svetloba (namesto neposredne), a ne marajo prepiha in prekomerne vlažnosti. V našem domu rade uspevajo: drobnjak, krebuljica, bazilika, ciprski origano, peteršilj, vrtni šetraj in timijan.
Nakup in sajenje
Največje uspehe imamo z nakupom zdravih, pravilno označenih ter s škodljivci in boleznimi neokuženih zelišč. Odločimo se lahko za nakup semen, za že vzgojene rastline, ali pa nove rastline vzgojimo iz podtaknjencev. Za sejanje na vrtu so primerne: angelika, janež, komarček, koper, koriander, koromač, kumina, majaron, ognjič, origano, peteršilj in vrtni šetraj. Iz podtaknjencev uspešno lahko namnožimo citronko, lovor, meto, ožepek, pehtran, rožmarin, timijan, žajbelj in rutico.
Spravilo zelišč
Pri večini zelišč je potrebno uporabne dele pobrati dokler so rastline še mlade (najboljši vonj in okus), večinoma pred cvetenjem. Obiranje je odvisno tudi od njihove uporabe. Cvetove pobiramo tik preden se razcvetijo. Najbolje jih je nabirati zjutraj, ko se posuši rosa in preden jih sonce močno ogreje (a nikoli v vlažnem vremenu).
|
Zel
|
Uporabnost
|
Rast
|
Oskrba
|
Spravilo
|
Raste v cvetličnih lončkih
|
|
drobnjak (Allium schoenoprasum)
|
Blag okus. Za izboljšanje okusa juh, jajčnih jedi in sirovih namazov.
|
Zmerno težka, dobro odcedna tla in zelo sončna ali vsaj zelo svetla rastišča.
|
Potrebno obilno zalivanje. S sprotnim odstranjevanjem razvijajočih se cvetnih stebel spodbujamo razvoj novih listov.
|
Liste odrežemo, ko so mladi, tik nad tlemi.
Lahko jih posušimo ali zamrznemo.
|
☺
|
|
koper (Anethum graveolens)
|
Semena dodajmo h kislim kumaricam. Sveži listi za okrasitev in odišavljenje jedi.
|
Dobro odcedna in zmerno rodovitna tla na sončnem mestu. Sejanje v 12 mm globoke brazde, 30 cm narazen. Ko zrastejo, zredčiti, da bodo mlade rastline 20 mm narazen.
|
Zmerno vlažna tla, a ne ves čas prepojena z vodo. Redno odstranjevanje plevela.
|
Liste nabiramo, dokler so mladi. Lahko jih zamrzujemo.
|
|
|
pehtran (Artemisia dracunculus)
|
Za pehtranov kis; sveži listi priljubljeni v solatah, gorčicah, tatarski omaki, piščančjih in ribjih jedeh, pri nas v pehtranovi potici.
|
Posajene rastline je treba obnavljati vsake tri leta. Nove lahko vzgojimo iz semen (a imajo te rastline manj aromatične sokove). Lahko jih vzgojimo iz podtaknjencev: spomladi s spodnjih delov rastline odrežemo ca 6 cm dolge podtaknjence. Ko ustvarijo korenine, jih posadimo v hladno gredo, šele ko se začnejo razraščati, v zeliščno gredo.
|
Ko se začnejo razvijati cvetna stebla, jih je treba takoj poščipati.
Za sveže liste pozimi, lahko jeseni rastline presadimo v rastlinjak.
|
Liste lahko trgamo vse poletje. Pri sušenju izhlapijo eterična olja, zato jih je bolje zamrzniti.
|
☺
|
|
vrtni šetraj (Satureja hortensis)
|
Za izboljšanje mesnih, jajčnih, ribjih jedi, juh, sirov, napitkov in nadevov.
|
Vsakoletno sejanje v 6 mm globoke brazde, 25 cm razmaknjene. Ko zrastejo, jih redčimo.
|
Dobro odcedna, rodovitna tla na sončnih ali deloma zasenčenih predelih.
|
Sveži listi čez poletje. Za zimo rastline porežemo, jih zvežemo v svežnje in posušimo.
|
☺
|
|
melisa (Melissa officinalis)
*** medonosna rastlina: na njej se rade pasejo čebele!
|
Sveže za odišavljanje sadnih solat in hladnih napitkov. Lahko jih sušimo.
|
Jeseni ali zgodaj spomladi gosto rastoče rastline razdelimo na manjše dele. Mlade ločeno posadimo, lesnate dele rastlin zavržemo.
|
Veliko škode jim lahko naredijo polži in lazarji, zlasti na senčnatih rastiščih. Stara stebla odstranimo jeseni ali najkasneje pred pomladjo.
Listi še bujneje rastejo, če proti koncu poletja stebla skrajšamo do višine 15 cm nad tlemi.
|
Sveže liste trgamo vse poletje. Če jih nameravamo posušiti, jih je treba nabrati pred cvetenjem.
|
|
|
črna meta (Mentha spicata)
|
Za pripravo metine omake, osvežilnega čaja. Mladi vršički za okrasitev jedi, odišavljanje zelenjavnih jedi (iz krompirja in graha).
|
Zgodaj spomladi lahko goste šope razdelimo na manjše, ali pa jih vzgojimo iz podtaknjencev pozno spomladi.
|
Topla, zavetna in deloma senčna rastišča na rodovitnih tleh, ki dobro zadržujejo vlago.
Ker se zelo hitro razrašča, jo je priporočljivo gojiti v cvetličnih posodah ali v tla vkopanih širokih loncih, brez dna.
|
Sveže mlade liste. Lahko jih posušimo.
|
|
|
bazilika (Ocimum basilicum)
|
Kot dodatek omletam, solatam, ribjim jedem, juham, jedem iz mletega mesa, v italijanskem pestu.
|
Sejanje od zgodnje do sredine pomladi. Ko zrastejo, jih presadimo bolj narazen, sicer pa jo je potrebno pustiti bolj pri miru.
Počasi jih privajamo na nižjo temperaturo in jih proti koncu pomladi presadimo na zeliščni vrt v razdalji ca 30 cm.
Semena lahko zasadimo tudi direktno v gredico, v 6 mm globoke brazde. Ko zrastejo, jih redčimo.
|
Toplo rastišče v zavetju in na dobro odcednih tleh z dovolj vlage. Tla so vlažna, a ne prepojena z vodo.
Rastlinam sproti poščipamo vršičke, da preprečimo cvetenje.
|
Sveže liste. Lahko sušimo ali zamrznemo.
|
☺
|
|
majaron (Origanum majorana)
|
Za odišavljenje mesnih in perutninskih jedi, omlet, nadevov in solat. Posušeni listi imajo še močnejši vonj, zato so obvezna sestavina potpurijev.
|
Konec spomladi ali zgodaj poleti posejemo semena v 6 mm globoke in ca 30 cm razmaknjene brazde. Ko zrastejo, jih razredčimo.
|
Topla in zavetna rastišča, na dobro odcednih tleh, ki vseeno zadržujejo dovolj vlage.
|
Listi in poganjki so najboljši pred cvetenjem. Sveže, lahko posušeni ali zamrznjeni.
|
☺
|
|
peteršilj (Petroselinum crispum)
|
Za omake in solatne prelive, okras sendvičem in drugim jedem.
|
Semena od zgodnje pomladi do sredine poletja posejemo v 6 mm globoke brazde na gredico. Ko rastejo, jih redčimo.
|
Topla rastišča na sončnih ali deloma senčnih mestih, ter rahla, rodovitna, dobro odcedna tla, ki vseeno zadržujejo dovolj vlage. Tla vedno zmerno vlažna. Razvijajoča cvetna stebla sproti odstranjujemo. Konec poletja jih temeljito zalijemo in pokrijemo z vrtnarskim zvonom, da poženejo veliko mladih listov.
|
Liste trgamo, dokler so mladi. To spodbuja košato rast. Lahko jih zamrznemo ali posušimo.
|
☺
|
|
timijan (Thymus vulgaris)
|
Listi so blago pikantnega in sladkobnega okusa. Za dopolnitev mesnih, ribjih jedi ter obar.
|
Nove rastline lahko vzgojimo z delitvijo starih ali pa jih vzgojimo s podtaknjenci, zgodaj poleti.
|
Odprta, zelo sončna mesta, v dobro odcednih tleh.
|
Sveži poganjki in listi. Konec poletja odrežemo 15 cm zgornjih delov poganjkov in jih po deset zvežemo skupaj in obesimo v suh prostor.
|
☺
|
Viri:
Povzeto po knjigi: David Squire: Zeliščni vrt, serija Strokovnjak, Narava d.o.o., 2010.