Včeraj smo se udeležili Okrogle mize gibanja Oskrbimo Slovenijo Zagotovimo.si varno hrano za jutri, državljan/ka aktiviraj se!, ki se je odvijala v Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Organizirali so jo Eko civilna iniciativa Slovenije, Slovenski forum socialnega podjetništva in društvo Inovacije za evolucijo v sodelovanju s Študentsko organizacijo Biotehniške fakultete.
Okroglo mizo je v obliki predavanj vodilo kar nekaj strokovnjakov in gorečih govornikov, ki so govorili o mnogih temah, povezanih z varstvom hrane pri nas. Njihovo sporočilo je bilo namenjeno prebuditi vsakega posameznika k temu, da se prične zavzemati bolj za svojo hrano – zase in za svoje potomce.
Poudarjali so, da ima vsak posameznik že v trgovini moč odločanja, ali bo podprl slovenskega proizvajalca in kupil nekaj, kar prvič podpira soseda in drugič pomembno prispeva k ohranjanju okolja, saj živilo ni pripotovalo velikih razdalj do našega krožnika in ni bilo tako močno prepakirano.
Nepredelana, domača in ekološka hrana je tudi bolj zdrava, kar je v svojem predavanju iz svojih izkušenj poudarjal tudi Tomo Križnar. Rekel je, da na svojih potovanjih sicer je manj (ker hrane ni), a da je zdravo, naravno hrano, ko pa se vrne domov, se že na letalu sreča z »umetno« hrano, ki je daleč od naravnega.
Na okrogli mizi je bila za zagotavljanje večje lokalne samooskrbe s hrano poudarjena tudi pomembnost sodelovanje med pridelovalci, predelovalci in kupci lokalno pridelane hrane z razvojem socialnega podjetništva, ki poleg večje lokalne samooskrbe omogoča kreiranje novih – zelenih delovnih mest.
Potrebno je zaščititi vodne vire in kmetijska zemljišča, osvojiti in med državljane razširiti znanje o novih tehnologijah pridelave, ki ne obremenjujejo okolja in zagotavljajo pridelavo kvalitetne in zdrave hrane po dostopnih cenah.
Prof. dr. Mihael J. Toman, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je poudaril pomembnost pridobivanja znanja o življenju in za življenje, ki mora biti usmerjeno vsaj v zaobljubo, da naravi ne škodujemo, če je že ne varujemo. Poudaril je tudi pomembnost sodelovanja, da znamo prisluhniti tudi tistim, ki so drugačnih misli, mnenj in znanj.
Prof. dr. Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, je opozoril, da se na Univerzi zavedajo omejenega prostora Zemlje in omejenega razvoja na njej, saj ga omejujejo omejeni Zemljini naravni viri ter poudaril, da je potrebno temeljito spremeniti paradigmo ekonomije, katere osnovno vodilo je rast, profit in pohlep.
Prof. dr. Martina Bavec, v.d. direktorica Direktorata za kmetijstvo RS je opravičila ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča in podprla prizadevanja gibanja Oskrbimo Slovenijo.
Eko civilno iniciativo in cilje gibanja Oskrbimo Slovenijo sta predstavili Katarina Hölzl in Irena Rotar. Med udeleženci okrogle mize, ki jih je bilo kar 350, sta razdelili nekaj semen zelenjavnic v upanju, da se bo vsak posameznik pričel zavzemati za ohranjanje še tistih preostalih 15% staroslovenskih rastlinskih sort. Vsak naj jih zasadi na vrtu ali lončku in naj jih vzgoji prav z namenom nadaljevanje teh vrst.
O pomen samooskrbe s hrano in semeni pa je v nadaljevanju spregovorila članica Ekoci Sanja Lončar. Postregla nam je z nekaj kar pretresljivimi informacijami, s katerimi je želela poudariti pomembnost prehranske samooskrbe. Opozarja na to, da se premalo slovenskih kmetov ukvarja s pridelavo zelenjave in žit ter da se preveč kmetov posveča pridelavi hrane za živino. Poudarila je pomembnost ohranjanja naravnih semen, saj smo v Sloveniji preveč postali odvisni od hibridnih semen in semenarn, ti pa imajo načrt za semena naslednjih dveh let in nič dlje!
O biogospodarstvu, kot priložnosti za socialno podjetništvo je predaval mag. Dejan Židan, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora RS.
O varni domači hrani je predaval prof. dr. Peter Raspor, prof. dr. Borut Bohanec iz Biotehniške fakultete je predaval na temo Smeri slovenskega kmetijstva: 19. ali 21. Stoletje.
Kako pridelati več zdravih poljščin z manj dela in manj energije pa je v nadaljevanju predstavil diplomant Biotehniške fakultete in ekološki kmetovalec Dejan Rengeo.
Kako se izogniti gensko spremenjenim organizmom (GSO) v kmetijstvu in hrani je predstavila prof. dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je v nadaljevanju predstavila globalne podnebne spremembe in njihov vpliv na lokalno samooskrbo s hrano. Postregla nam je tudi s svojimi statističnimi podatki glede samooskrbe Slovenijo s prehrano.
Slovenski forum socialnega podjetništva in socialno podjetništvo je predstavila predsednica Foruma Katarina Hölzl, poslovni model socialnega podjetništva za zagotavljanje lokalne samooskrbe s hrano pa je predstavil Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva.
Okroglo mizo je z ganjljivim predavanem zaključil Tomo Križnar, ki je podprl prizadevanja gibanja Oskrbimo Slovenijo iz pozval udeležence okrogle mize k aktivnemu sodelovanju v njem. Na pobudo člana Ekoci Janeza Zupana so ob zaključku okrogle mize udeleženci in udeleženke okrogle mize s prostovoljnimi prispevki za humanitarno fundacijo Hope darovali 550 EUR.
Fotografije z okrogle mize: Forum socialnega podjetništva