Pomlad je obdobje začetka novega življenja v naravi. To je čas, ko lahko na vrtu in okolici sadimo in presajamo rastline, primeren pa je zlasti zato, ker rastline tedaj še mirujejo. Sadimo in presajamo lahko od takrat, ko se zemlja odtali, do začetka brstenja rastlin. V tem obdobju lahko sadimo tako rastline s koreninsko grudo kot tudi tiste brez nje.
Rastline, ki jih kupimo v vrtnarijah ali v vrtnarskih centrih, imajo po navadi vzgojeno koreninsko grudo in jih načelno lahko sadimo vse leto, kljub temu pa je bolje, če to delo opravimo spomladi. Brez težav pa lahko sadimo in presajamo rastline brez koreninske grude ter rastline na golih koreninah. Pomlad je torej čas za vse spremembe in novosti, ki si jih želimo na vrtu ali v svoji okolici.
Čebelarji lahko v okolici svojega čebelnjaka sadijo medovite rastline, to je tiste rastline, ki s svojimi izločki – nektarjem ali medičino – privabljajo čebele. Prijetno lahko združijo s koristnim
ter okolico uredijo tako, da bodo njegove čebele tam našle koristno pašo, poleg tega pa bodo rastline čebelnjaku v okras in čebelarju v ponos. Pri tem je treba upoštevati temeljna načela vrtnega oblikovanja. Najprej izberemo teren, ga izmerimo, določimo tip tal in lego, predvidimo pohodne poti, določimo površine gred in prostor, ki ga bomo namenili za zasaditev. Nato se lotimo obdelave tal, prst prelopatamo, jo po potrebi pognojimo in na koncu oblikujemo grede, na katere bomo posadili medovite rastline.
Robove gredic obložimo s kamenčki, z opeko, s tlakovci, z impregniranimi lesenimi količki ali s čim podobnim, in sicer zato, da gredo ločimo od zelenice in preprečimo širjenje plevelov z zelenice na gredo. Obliko grede izberemo poljubno, vendar pri tem pazimo, da je smiselno vključena v okolico in da oblika ne izstopa preveč. Ko vse to končamo, se lahko lotimo sajenja rastlin. To je sicer vedno zadnje opravilo, in če je vse opisano narejeno estetsko in smiselno, je sajenje tudi pika na »i« v našem vrtu.
Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo prihodnje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela in da je ob pestri zasaditvi taka greda lahko zanimiva vse leto.
Med medovitimi trajnicami so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica carnea), navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), kraški šetraj (Saturea montana), različni sedumi ali homuljice, med dišavnicami pa poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgaris), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Za obiskovalce našega čebelnjaka in okolice je smiselno, da na označevalne tablice poleg rastlin napišemo tudi njihova imena.
Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše grmičevje, ki ob cvetenju nudi medičino in cvetni prah. Med takšna spadajo navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix spp.), od okrasnih rastlin pa zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus spp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in številne druge.
Na večjem prostoru pa zasadimo medeče drevje. Pri tem pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora za neovirano rast. Sadimo po večini lipe (Tilia spp.), vse vrste javorjev (Acer spp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa pavlovnijo (Paulownia tomentosa), trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos), katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera), mehurnik (Koelreuteria paniculata), japonsko soforo (Sophora japonica ) in evodijo (Tetradium daniellii) ter še nekatere druge.
Navedene rastline so zelo medovite, kupiti pa jih je mogoče v vrtnarijah. Večina naštetih vzorčno raste tudi v okolici ČZS.
Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo tako veliko jamo, da rastlino brez težav posadimo vanjo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta ter ga prekrijemo z dva do tri centimetre debelo plastjo prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo že v tej fazi postavimo tako, da jo lahko privežemo, kajti če bomo to storili pozneje, ji lahko poškodujemo korenine. Rastlino postavimo v jamo, korenine do polovice zasujemo s prstjo ter jo rahlo potlačimo, nato pa jih zasujemo do vrha. Na koncu jo vedno obilno zalijemo s približno deset litri vode.
Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Pri sajenju upoštevamo tudi njihovo končno razrast, tako da jih ne zasadimo preblizu ene poleg druge. Na koncu jih vedno obilno zalijemo.
V Sloveniji je približno tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar za čebelarstvo niso vse enako gospodarsko pomembne. Za čebele je zanimivih približno tisoč rastlin, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. V okolici čebelnjaka je najbolj smiselno posaditi rastline, ki cvetijo ter dajejo pelod in nektar v obdobju, ko v naravi ni paše, kajti v tem obdobju je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne.
(vir fotografij: sxc.hu)