Pomad je čas, ko narava zopet oživi. Čeprav se meteorološka pomlad začne šele 21. marca pa narava znake novega življenja lahko pokaže že dosti prej. Odvisno od lege, podnebja in nadmorske višine se najzgodnejše rastline začnejo prebujati že konec januarja vsekakor pa februarja. Vzporedno z razvojem rastlin v naravi se razvijajo tudi čebele.
Prvi znanilci pomladi so črni teloh (Heliborus nigra), spomladanska resa (Erica sp.), navadna leska (Corylus avellana), pravi žafran (Crocus sativus), zvončki (Galanthus nivalis in Leucojum vernum), trobentice (Primula vulgaris), rastline gozdne podrasti in druge.
Paša na prvih znanilkah pomladi, kjer je najpomembnejši cvetni prah stimulira matico k zaleganju vedno večjega števila jajčec, čebele pa k vzreji zalege.
Cvetni prah zgodaj spomladi je najbolj pomemben saj je to glavni in edini vir beljakovin za čebeljo družino. Vnos nektarja je zaželen, saj tako dobi čebelja družina tudi vodo, ki jo potrebuje za zrejo zalege, ni pa toliko nujen saj mora biti medenih zalog v panju še dovolj.
Ko se ozračje segreje nad 15°C in noči niso več toliko hladne, kar se zgodi navadno meseca marca se narava dodobra prebudi. Z njo se dodobra prebudijo tudi čebele. Pojavita se paša na divji češnji (Prunus avium) in regratu (Traxacum officinale), ki sta prvi bolj izdatni zgodnje spomladanski paši. V panjih je v tem času že precej zalege in moč čebelje družine raste sorazmerno z razvojem rastlin v naravi.
In ker se prva gospodarsko bolj pomembna paša prične kakšen mesec za pašo na češnji in regratu, vidimo kako pomembne so prve spomladanske paše za čebele. Pomembne so predvsem za razvoj čebel in bi jih lahko imenovali tudi razvojne paše. V tem času se menjajo generacije zimskih in poletnih čebel in se številčno toliko okrepijo, da lahko izkoristijo prvo glavno pašo, ki je pri nas navadno na akaciji (Robinija pseudoakacija).
Spomladi je torej ključno, da je v okolici stojišča čebelnjaka dovolj zgoraj navedenih znanilcev pomladi. Paša na teh cvetlicah omogoči čebelam razvoj, kar je glavni pogoj za maksimalno izkoriščanje glavnih paš ki sledijo.
___________________________________________
Preberite tudi:
- Slovenski med odličen na mednarodnem ocenjevanju ekološkega medu BiolMiel 2011
- V Sloveniji je bilo točno toliko manj sadja, kot je bilo manj čebel; intervju z Boštjanom Nočem
- Vedno dostopnejše slovensko eko meso