V času najmočnejše sončne pripeke, med 10. in 16. uro, se je najbolje izogniti neposredni izpostavljenosti sončnim žarkom. Če se kljub temu gibljemo na soncu, moramo poskrbeti za njeno primerno zaščito. Ker se police šibijo z raznovrstnimi sončnimi kremami, smo lahko hitro negotovi, ali se bomo odločili za pravo ali ne. Testi neodvisnih organizacij ves čas potrjujejo, da kvaliteta ni sorazmerna s ceno. Na kaj naj bomo torej pozorni?
Zaščitni faktor, ki je podan na embalaži sončne kreme, predstavlja le stopnjo zaščite pred UVB sevanjem – zaščite pred sončnimi opeklinami. Sončne kreme, ki nimajo zaščite tudi pred UVA žarki, nam lahko naredijo več škode kot koristi, saj UVA sevanje povzroča prezgodnje staranje kože in povečuje nevarnost nastanka raka (saj smo izpostavljeni visoki ravni sevanja UVA brez, da bi se tega zavedali). Dobra sončna krema tako ponuja zaščito tako za UVB kot tudi za UVA žarke in je primerno označena. Evropska komisija priporoča, da naj bi sončne kreme imele UVA zaščito v razmerju z zaščitnim faktorjem vsaj 1:3. Takšne kreme so tudi primerno označene z UVA znakom.
| Stopnje zaščite | Zaščitni faktor |
| nizka zaščita | 6 -10 |
| srednja zaščita | 15 – 25 |
| visoka zaščita | 30 – 50 |
| zelo visoka zaščita | 50 in več |
Del sončnih krem so anorganski delci, ki odbijajo, razpršijo ali absorbirajo UV žarke. Najbolje je uporabljati kreme, ki sončne žarke odbijajo (vsebujejo na primer, titanijev dioksid ali cinkov oksid). Izogibamo se uporabi spornih UV filtrov: oksibenzon (Benzophenone-3), ki lahko deluje alergijsko, 4-MBC (4-Methyl-Benzyli-Dencamphor) oz. MBC, OMC (Octyl-Methoxycinnamate), HMS in OD-PABA (Octyl-Dimethyl-Para-Amino-Benzoic-Acid), ki domnevno delujejo kot hormoni. Preko kože dospejo v človeško telo in se dokazano nahajajo v materinem mleku. Tudi Benzophenone -1 in Benzophenon – 2, kot tudi 3-Benzylidencamphor domnevno delujejo hormonsko. Benzophenone -1 in Benzophenone – 2 v Evropi nista dovoljena kot sončni zaščitni filter, lahko pa se uporabljata kot dodatka. Benzophenon -2 se lahko kot dodatek uporablja v parfumskih oljih.
V sončne kreme proizvajalci dodajajo še vrsto drugih snovi, za katere je tudi dobro, da se jim izognemo. Med njimi so toksični elementi (aluminij, cink, magnezij, železo, mangan, baker, krom, svinec in bizmut), v zadnjem času pa se vedno pogosteje kot del sestavin pojavljajo nanodelci, ki lahko povečujejo možnost za obolevanje za določenimi vrstami raka in boleznimi, podobnimi tistim, ki jih povzroča azbest.
Pogosta sestavina sončnih krem je tudi vitamin A (retinil palmitat ali retinol), za katerega se je pokazalo, da lahko pospešuje nastanek raka. Študije nakazujejo, da oblika vitamina A, retinil palmitat, ki ga skupaj s kremo namažemo na kožo, lahko pod vplivom sončne svetlobe pospešuje nastanek kožnih tumorjev in poškodb. Zaskrbljujoč podatek, če vemo, da ima okoli 30% sončnih krem ta dodatek.
Ker skozi našo kožo vstopajo snovi tudi v telo, se zato odločamo za čim bolj naravne sončne kreme. O njihovih naravnih in ekoloških sestavinah potrjujejo certifikati in deklaracije s sestavinami. Dodatno se lahko mažemo z naravnimi izdelki, ki vsebujejo jojobino olje, izvleček aloe vere, olje ognjiča in sladkega korenja, pomarančne cvetove in lupine…, saj ti spodbujajo naravno zaščitno delovanje kože. Te kreme ne vsebujejo zaščitnih UV filtrov, temveč spodbujajo nastajanje naravnega pigmenta, kožo vlažijo in negujejo. Če tovrstne izdelke nanašamo dovolj pogosto (po navodilih proizvajalca) in se soncu postopoma izpostavljamo, lahko brez dodatne zaščite z UV faktorjem, kremo uporabljamo tudi za zaščito pred sončnim sevanjem.
Dojenčkov s sončnimi kremami ne mažemo, saj se njihova koža še razvija. Za njihovo varnost pred soncem poskrbimo z zaščitnimi oblačili in pokrivali. Malčke in otroke mažemo s sončno kremo z zaščitnim faktorjem 30 in več, v času najmočnejšega sonca pa poskrbimo, da so v senci oz. prekriti z oblačili in pokrivali.
V času vročega poletnega sonca poskrbimo tudi za primerno pitje tekočin – najboljša je sveža voda! Uživamo čim »lažjo« hrano in takšno hrano, ki nas notranje ohladi (npr. lubenice, melone, bučke, kumare,…). Več o tovrstni prehrani bomo v bodoče tudi pisali. Za dodatno zaščito pred sončnimi žarki lahko uživamo tudi naravna prehranska dopolnila (alge, ječmenova trava,…), in naravnih virov beta karotena (vitamina A, na primer korenček). Antioksidanti, ki jih zaužijemo preidejo v telesna tkiva in nas od znotraj ščitijo pred soncem. Koža ostaja bolj zdrava in lažje se brani pred poškodbami zaradi UV žarčenja.
Velika previdnost pri izogibanju pred soncem pa ima tudi slabo plat – paziti moramo, da zaradi pretiranega izogibanja soncu, ne prejmemo premalo UVB žarkov za nastanek življenjsko pomembnega vitamina D. Več o tem si lahko preberite v članku o vitaminu D na tej povezavi.
Na spletni strani ameriške neprofitne neodvisne organizacije EWG – Environmental Working Group, lahko najdemo spletno bazo Skin Deep, v kateri objavljajo varnostne profile kozmetike in izdelkov, namenjenih osebni negi. V tej bazi je na strani Sunscreens razvrščenih tudi 1700 sončnih krem proizvajalcev po vsem svetu glede na njihovo varnost za uporabnike. Med temi sončnimi kremami lahko najdemo kar nekaj znamk, ki se prodajajo tudi pri nas. Tovrstne ocene nam zagotovo lahko malce olajšajo odločitev za varen nakup.
Viri:
- Sunscreen [citirano maja 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Sunscreen
- Adriana Dolinar, dr. vet. med.: Sonce lahko nevarno zaznamuje vašega otroka! [citirano maja 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=70
- Razumno sončenje [citirano maja 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zps.si/nega-sport-zdravje/kozmetika/razumno-soncenje.html?Itemid=325
- Nanotechnology: Small is beautiful but is it safe? ANEC&BEUC [citirano maja 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zps.si/images/stories/okolje/nano_delci_zlozenka.pdf?phpMyAdmin=XbQMyDgFxCvmDg8c8%2CqVsE5hieb
- Baza EWG za sončne kreme [citirano maja 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://breakingnews.ewg.org/2011sunscreen/