Zanimalo nas je, kako resnična so opozorila, da lahko živo srebro iz naših amalgamskih zalivk škodi našemu zdravju. Poiskali smo merodajne informacije in o problematiki spregovorili z mag. Petrom Papugo, dr. med., specialistom za akupunkturo in komplementarno zdravljenje, in zasebnim zobozdravnikom Janezom Vrboškom, dr. dent. med..
Amalgamske zalivke, tako imenovane »sive plombe«, so zmes približno 50 odstotkov tekočega živega srebra in 50 odstotkov finega prahu (srebra, kositra, bakra in cinka). Zobozdravniki so jih v zobe začeli vstavljati že več kot 150 let nazaj, predvsem zato, ker je bil amalgam veliko cenejši kot takratne zalivke iz čistega zlata ali srebra (in še vedno je).
V celotni zgodovini uporabe amalgamskih zalivk sta ves čas obstajala dva strokovna pola: tisti, ki je trdil, da so zalivke varne in tisti, ki je opozarjal na veliko strupenost amalgama in resnost posledic uporabe. Že od začetka je bilo jasno, da je živo srebro izredno strupeno za človeka, zato so tisti, ki so zagovarjali uporabo amalgama, to počeli z obrazložitvijo, da je »zobni amalgam mešanica materialov, ki se vežejo v trdno, stabilno in varno snov«. Živo srebro naj bi vezano z drugimi snovmi v amalgam postalo praktično neškodljivo in tudi ADA (American Dental Association) že od vsega svojega začetka trdi, da je uporaba amalgama popolnoma varna in učinkovita. Žal vse kaže na to, da ne prvo ne drugo ne drži.
Resnica počasi prihaja na površje
Čeprav je glas tistih, ki so opozarjali na nevarnost amalgama v preteklosti vsakokrat hitro zamrl (mnogi zobozdravniki so zaradi tega izgubili licenco), pa danes postaja vedno bolj slišan in upoštevan. Slepo zaupanje v velika združenja in korporacije je pri ljudeh upadlo in sedaj znajo prisluhniti tudi tistim ljudem, ki osvetljujejo določene nevarnosti in nepravilnosti. Eden izmed takšnih, ki svet opozarja na skrite nevarnosti je dr. Russell Blaylock, sedaj že upokojeni priznan nevrokirurg in avtor svetovnih uspešnic, v katerih nas opozarja na strupene snovi, kot so glutamat, aspartam, fluor,.. in seveda tudi na živo srebro. V svoji knjigi Health an Nutrition Secrets That Can Save Your Life pravi, da je amalgam daleč tega, da bi bil stabilna snov – ravno nasprotno. Živo srebro iz zalivk izhlapeva in se kopiči v našem telesu ter povzroča različne, resne bolezni – predvsem bolezni živčevja.
Ena od študij je pokazala, da živo srebro zelo povečano izhlapeva, ko žvečimo in ko pijemo vroče napitke (od 6 do 150ug/m3). Ko nam zobozdravnik vrta v omenjene zalivke, se izhlapevanje živega srebra poveča na kar 4000 ug/m3. Kaj to pomeni? Ali to močno preseže mejo varne količine? Odgovor je na veliko žalost pritrdilen. Čeprav je izredno težko postaviti varno mejo za izpostavljenost živemu srebru, jo je ameriška EPA (Environmental Protection Agency) postavila: 50 ug/m3. Ko v tovarni raven živega srebra preseže omenjeno mejo, morajo vsi zapustiti prostor. Kako pa naj se umaknejo tisti, ki veliko amalgamskih zalivk nosijo kar s seboj in lahko raven živega srebra v njihovih ustih naraste tudi za trikratno »varno mejo«? V resnici ni varne meje, ki bi jo lahko postavili za živo srebro in to priznava tudi WHO (World Health Organization).
Živo srebro se kopiči v našem telesu
Dr. Blaylock opozarja, da se je pomembno zavedati, da naj bi okoli 80% živega srebra, ki izhlapi iz amalgamskih zalivk vstopilo v naše telo. Del živega srebra naj bi se izločilo iz telesa, večina pa naj bi se kopičila v našem živčnem sistemu. Raziskave so pokazale, da imajo tisti z amalgamskimi zalivkami v možganih nakopičenega kar 3-4x več živega srebra kot tisti brez.
Kljub vsem tem grozovitostim pa ne potrebujete kar takoj teči k zobozdravniku in izdreti vseh svojih sivih zalivk. Živo srebro ne izhlapeva iz vsake zalivke enako in po besedah dr. Papuge smo si med seboj različni tudi glede zmogljivosti vezanja in izločanja živega srebra. »V jetrih obstajajo tri vrste veznih apolipoproteinov E: E2, E3 in E4. Ljudje, ki imajo v krvi E4, imajo v primerjavi z E2 in E3 precej okrnjeno sposobnost izločanja živega srebra iz možganov, kar se odraža tudi v manjši vsebnosti živega srebra v laseh oz. nohtih. Ljudje s takšnim genomom so bistveno bolj ogroženi, kot drugi (s testom je treba preveriti, kateri tip apolipoproteinov je v krvi!).«
Vsaka sled je potencialno strupena
Kakšen učinek ima kopičenje živega srebra v telesu, je zelo težko izmeriti, še posebej če gre za nizke ravni strupenosti (živo srebro nima nikakršne funkcije v telesu in je vsaka sled le tega potencialno strupena za živčevje). Bolj so klinično jasne posledice velikih količin živega srebra, saj vključujejo simptome, kot so: trebušni krči, odpoved ledvic, tresavica, halucinacije, mišična šibkost in odrevenelost rok in nog. Srednje vrednosti živega srebra povzročajo razdražljivost, bojazljivost in nagnjenost k samomoru. Še nižje vrednosti živega srebra pa povzročajo zdravstvene težave, ki jih večina zdravnikov ne zna povezati z zastrupljenostjo z živim srebrom. Gre za simptome kot so pogosti prehladi, bolečine v sklepih, avtoimune bolezni in subtilne nevrološke težave: nezmožnost jasnega razmišljanja, pešanje spomina, glavoboli in čustveni odkloni. Jasno je, da celo majhne ravni živega srebra lahko prekinejo mnoge celične procese, še posebej v možganskih asociativnih poteh, ki povezujejo informacije in usklajujejo telesni odziv na sleherno spremembo zunaj in znotraj telesa. Vedno več je dokazov, da lahko dolgotrajna izpostavljenost nizkim ravnem živega srebra vodi v razvoj številnih degenerativnih bolezni, kot so multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in amiotrofična lateralna skleroza.
Amalgamske zalivke pa so problematične tudi zaradi tega, ker lahko med njimi nastajajo električni tokovi. Prav te je dr. Papuga že pred desetimi leti s posebno napravo meril tudi na mojih tedanjih zalivkah. Razložil je, da »med različnimi koncentracijami kovin iz prevodniškega niza, predvsem cinkom in bakrom, nastaja galvanski tok reda velikosti 1 V ali celo več. Ta utegne sprožiti veliko neprijetnih senzacij in motiti delovanje možganov, ki imajo tokove reda velikosti 150 mikroV.« Nekateri zobozdravniki opozarjajo na možnost, da lahko prav ti tokovi povzročajo tudi uhajanje živega srebra iz zalivk.
Kako je z amalgamskimi zalivkami v tujini in kako pri nas?
Norveška, Švedska in Danska so v zobozdravstvu že prepovedale uporabo amalgama, Nemčija in Kanada ga omejujejo za nosečnice in Francija, Finska in Avstrija priporočajo uporabo drugih materialov v času nosečnosti. Kako pa je s priporočili v Sloveniji? »Pri nas se na žalost o tem ne govori, vsaj ne na tako visokem nivoju, da bi lahko prišlo do sprememb. Zavarovalnica ima težave s premalo podeljenimi koncesijami, kar pomeni, da ima posamezni zobozdravnik preveč pacientov oz. premalo časa za pacienta. Amalgamska zalivka je narejena bistveno hitreje, zato se veliko zobozdravnikov odloča za njih, ne glede strupenosti in posledice za pacienta.« nam je povedal dr.Vrbošek. »Osveščenost ljudi o amalgamskih zalivkah je vse večja, vendar pa se pravih posledic o njihovem vplivu na zdravje ne zavedajo. K temu pripomore še vedno veliko zobozdravnikov v javnem sektorju, ki so zagovorniki amalgama.«
Kaj lahko torej storijo vsi tisti, ki imajo v svojih zobeh amalgamske zalivke?
»Vsem, ki imajo glavobole, motnje v delovanju rodil, sečil, jeter in spolovil, bi priporočal čim prejšnjo zamenjavo z vsaj enomesečnim presledkom med zadnjo in predzadnjo zalivko. Ostalim bi izmeril galvanski tok, ocenil stanje dlesni in predlagal vrstni red zamenjave, glede na ugotovitve parodontologa in, v primeru avitalnih zob, endodonta.« je povedal dr. Papuga. Oba sogovornika sta nam potrdila, da so bele, kompozitne zalivke in keramični (porcelanski) ali kompozitni inley dobra alternativa, čeprav so nekoliko dražje in tehnično zahtevnejše pri vstavljanju.
Kdor se odloči zamenjati amalgamske zalivke, naj tega ne stori čez noč, predvsem pa naj tega ne naredi pri zobozdravniku, ki se ne zaveda strupenosti amalgama. »Pri vrtanju zalivke se amalgam segreje in nastajajo plini, ki jih vdihavamo. Prah, ki se pri tem nabere, pogoltnemo – in to lahko preprečijo le najsodobnejši sesalni aparati. Naloga zobozdravnika je, da svojemu bolniku nudi čim boljšo zaščito pred dodatno zastrupitvijo.« opozarja dr. Vrbošek. Na spletni strani IOAMT (International Academy of Oral Medicine and Toxicology) so objavili tudi filmček (povezava na youtube), v katerem pojasnjujejo, kako lahko zobozdravniki najvarneje odstranjujejo amalgamske zalivke. Ti postopki so še posebej pomembni za vse, ki delajo v zobozdravstvu, saj so visokim ravnem živega srebra izpostavljeni vsakodnevno.
Ne vseh naenkrat!
Zalivk ni priporočljivo menjati pogosteje kot v razdobju enega meseca (raje več kot manj) in dobro je, da na to telo primerno pripravimo – da ga okrepimo z antioksidanti. Pred in med posegom priporočajo tudi jemanje večjo količino zelenih sladkovodnih alg Chlorela vulgaris. Dokler imate v zobeh amalgam, se izogibajte žvečenju čigumijev ter zelo vročim jedem in pijačam. Po jedi usta splahnite z mrzlo tekočino. Priporočljivo je tudi jemanje selena, alfa-lipoične kisline (ALA), vitamina E, N-acetil L-cisteina (NAC), in drugih vitaminov in mineralov. Kot prehranski dodatek priporočajo tudi ekstrakt česna, saj naj bi ta živo srebro uspešno odstranjeval iz možganov. Zelo dobro živo srebro in druge kovine iz telesa izloči tudi DMSA (dimerkaptocukcinilna kislina), vendar je njegovo jemanje priporočljivo le ob skrbnem nadzoru terapevta. Pri umivanju zob je priporočljivo uporabljati zobne paste brez flora, ker lahko tudi fluor poveča izločanje živega srebra.
Posebno opozorilo je namenjeno nosečnicam: izogibajte se vsakršnemu vrtanju amalgamskih zalivk v času nosečnosti. Razvijajoč plod in majhni otroci so najobčutljivejši!
Za konec pa naj vas povabimo na youtube.com k ogledu dokumentarnega filma The Beautiful Truth part 4, kjer jasno pokažejo, kako iz amalgamske zalivke izhlapeva živo srebro in The Beautiful Truth part 5, ki kaže, kako amalgamske zalivke odstraniti na varen način.
Viri:
- mag. Petar Papuga, dr. med. in Janez Vrbošek, dr. dent. med.
Russel L. Blaylock, MD: Health and Nutrition Secrets that can save your life; Health Press, 2006 http://www.russellblaylockmd.com/ - Joachim Mutter et al.: Alzheimer Disease: Mercury as pathogenetic factor and apolipoprotein E as a moderator. Neuroendocrinol Lett 2004; 25(5):331–339 http://www.nel.edu/pdf_/25_5/NEL240504R01_Mutter_.pdf
- DMSA and Heavy Metal Toxicity (videno decembra 2011, dostopno na povezavi) http://www.dmsa-chelation.info/
- DMSA For Detoxing Lead and Mercury. Videno decembra 2011. Dostopno na povezavi http://www.drugs.com/pro/dmsa.html
- Safer Amalgam Removal (Safe Amalgam Fillings Removal). Videno decembra 2011. dostopno na povezavi http://www.youtube.com/watch?v=MgIUrj7s3PA
- IOAMT; The Scientific Case Against Amalgam. Videno decembra 2011. Dostopno na povezavi http://iaomt.org/articles/files/files193/The%20Case%20Against%20Amalgam.pdf
- IOAMT: THE TOXIC EFFECTS OF THE MERCURY IN DENTAL AMALGAM FILLINGS ON THE ENVIRONMENT AND HUMAN HEALTH. Videno decembra 2011. Dostopno na povezavi http://iaomt.org/articles/files/files342/IAOMT%20Fact%20Sheet.pdf
- IOAMT: Safe Removal of Amalgam Fillings. Videno decembra 2011. Dostopno na povezavi http://iaomt.org/articles/files/files288/Safe%20Removal%20of%20Amalgam%20Fillings.pdf
- Donald W. Miller: Mercury on the Mind. Videno decembra 2011. Dostopno na povezavi http://www.advancedhealthplan.com/mercury.html
- Russell L. Blaylock: Mercury Amalgam Fillings: Lies, Damn Lies and Statistics. Videno decembra 2011. Dostopno na povezavi http://www.wnho.net/IAOMT_Dental_Amalgam_cor_C0BDF.pdf
DENTAL AMALGAM MERCURY SOLUTIONS (videno decembra 2011, dostopno na povezavi) http://www.flcv.com/damspr1.html