Slava bogu na višavah in na zemlji mir …

… ljudem. Božič je med krščanskimi prazniki ljudem morda najbolj ljub. Tako za verne in neverujoče so v ospredju tega slavja družina povezanost, prijateljstvo in ljubezen med domačimi, v novi ekocentrični zavesti pa se ta občutja širijo tudi na naravo.

Božično skrivnost so včasih odkrivali predvsem v domačem krogu in v domači cerkvici tudi s pomočjo jaslic. V zadnjih desetletjih pa se jaslice zmeraj bolj komercializirajo in se pojavljajo v okoljih, ki so sama po sebi spektakularna, vendar nimajo prav ničesar skupnega z izvirnim praznovanjem. Tako okolje je sicer skrivnosten pa vendar občutljiv jamski ekosistem. Jame so izredno pomembno zatočišče tudi za netopirje, ki v njih prezimujejo v globokem zimskem spanju. Vsako vznemirjanje povzroči njihovo zbujanje in s tem zmanjševanje možnosti preživetja netopirjev do naslednje pomladi, ko se bodo lahko spet prehranjevali.

Netopirji spadajo med zelo ogrožene živali in množične zimske prireditve v jamah, kot so npr. vedno bolj pogoste žive jaslice ali božični koncerti, gotovo nimajo blagodejnega vpliva na tamkajšnja bitja. Ljudje smo kot »dobro« misleča bitja odgovorni za preživetje vseh ostalih, misel, ki se jo da izraziti tudi z vzklikom sv. Ignacija Antiohijskega in pozneje sv. Leona Velikega: »O, človek, spoznaj svoje dostojanstvo!«. Ko se boste naslednjič hoteli odpraviti na obisk kakšne zimske prireditve v jamah ali jo celo organizirati, se vprašajte, ali je to res potrebno. Boga lahko slavimo tudi z dobrimi dejanji izven jam. Končujem z interpretacijo angelske himne Slava bogu na višavah in na zemlji mir … tudi netopirjem.

rh_nova_krizna_jama_kj

Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja, za to porabi toliko energije, kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih.