Spomladi nas neredko zagrabi, da bi svoje telo malce »prečistili« nezdravih snovi in pregreh, ki smo jih užili, čeprav vemo, da niso najbolj zdrave za nas ali so celo strupene. Med temi snovmi so alkohol, kofein, nikotin, pesticidi, razna onesnaževala (kot na primer težke kovine, kemične snovi, hormoni), nasičene (in druge) slabe maščobe in sladkor. En od strupov, ki ga sicer ne užijemo, a prav tako zastruplja naše telo je stres – pod stresom telo ves čas proizvaja številne kemične snovi, ki nas držijo v stanju pripravljenosti, povrh tega pa smo še bolj dovzetni za nezdrave tolažilne nadomestke, kot so kava, sladkarije ali mastna hrana.
Telo ves čas razstruplja že samo po sebi
Telo ves čas opravlja proces razstrupljanja. Tri četrtine ostankov prebave v želodcu in tankem črevesu gre skozi jetra, kjer jih encimi navadno nevtralizirajo in se skozi ledvice ali črevesje izločijo. Če v jetra pride preveč strupov in jih ne morejo predelati, takrat telo skladišči odvečne strupe v maščobnih zalogah (tam povzročajo manj škode). Če je črevesje leno, se strupi predolgo zadržujejo v njem in jih lahko telo ponovno vsrka v krvni obtok.
Pri razstrupljanju sodeluje tudi koža. Podobno kot ledvice ustvarja encime, ki nekatere strupe spreminja v vodotopne, jih usmeri v krvni obtok in se izločijo z urinom ali znojem. Pljuča odstranjujejo ogljikov dioksid, vsebujejo pa tudi nizke ravni antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale. Tudi v pljučih se nekatere strupene snovi spreminjajo v vodotopne, da se lahko izločijo z izdihom.
Pomembno vlogo pri razstrupljanju ima tudi limfni sistem. Poleg tega, da prenaša z limfo hranilne snovi in predstavlja bistveni del imunskega sistema, je njegova naloga tudi odstranjevanje odpadnih snovi, ki jih telo proizvaja.
Za razstrupljanje ni potrebno trpeti lakote
Če čutimo, da bi za prečiščenje telesa nekaj radi storili, a nam ideja večtedenskega uživanja le sadja in zelenjave ne diši, obstajajo za to tudi druge poti. S tradicionalnimi načini razstrupljanja res zmanjšamo vnos strupov v telo, vendar obenem pomenijo zelo majhen vnos kalorij in tudi upočasnjen proces metabolizma. Do tega pride že po dveh dneh in vpliva tudi na hitrost izločanja strupov, ki se jih želimo znebiti – pri dieti lahko torej strupe izločamo celo počasneje kot prej. Če se pri dieti zgodi, da se prenehamo znojiti ali celo postanemo zaprti, tako v resnici zapremo poti za odstranjevanje strupov iz telesa. Pri stradanju pa se lahko iz telesa sprostijo še nevarnejši strupi, saj stradanje spremeni način proizvajanja energije. Ker telo zaradi stradanja poseže v telesne maščobe, se v krvni obtok sprostijo tja naloženi strupi, ki jih že prej ni moglo odstraniti.
Kako se je dobro razstrupljati?
Skušajmo podpreti svoje telo pri svojih že utečenih procesih razstrupljanja. Ni potrebno , da stradamo, a se je vseeno potrebno odločiti za nekatere spremembe v našem vsakdanjem načinu prehranjevanja. Sprva iz svojega jedilnika črtajmo snovi (ali jih vsaj močno zmanjšati), za katere vemo, da nam škodujejo. Zavestno lahko torej zaužijemo manj kave, sladkarij,… To storimo na nežen način in ne nujno z hitrim črtanjem jedi iz jedilnika (odvisno, kakšna je naša osebnost). Ko se odločimo za omejevanje strupov, smo lahko pozorni tudi na to, da, če le lahko, izbiramo ekološko pridelano hrano ali se vsaj izogibamo tistim živilom, ki pogosteje vsebujejo pesticidne ostanke.
Pri izbiranju živil se lahko odločimo za takšna, ki podpirajo naše razstrupljanje tako, da povišujejo število encimov v jetrih (ti nato spreminjajo strupe v vodotopne oblike). Nekatere vrste hrane strupe tudi vežejo nase in jih odnašajo iz telesa, druge spodbujajo delovanje črevesja in ledvic ter nevtralizirajo proste radikale.
Sadje in zelenjava na tak ali drugačen način skoraj vedno odstranjujejo strupe. Naslednjih deset vrst pa imajo za razstrupljanje največjo moč:
- Artičoke: vsebujejo antioksidante in povečujejo proizvodnjo žolča (ena od nalog žolča je odnašanje strupov v črevesje).
- Avokado: vsebuje antioksidant glutation, ki se bojuje s prostimi radikali. Veže se s strupi, ki so topni v maščobi, zlasti z alkoholom, in jih spremeni v vodotopne.
- Česen: vsebujem alicin, ki se ob vstopu v telo spremeni v žveplovo zmes, s katero se nato spajajo nekatere strupene snovi, kot so živo srebro, kemične različice estrogena in nekateri strupeni dodatki k hrani.
- Jabolka: vsebujejo vitamin C in kvercetin, antioksidanta, ki znižujeta raven maščob in holesterola v krvi. Vlaknina pektin (ki jo sicer najdemo tudi v agrumih, rdeči pesi in jagodah) v debelem črevesu nase vleče težko kovine in spodbuja njihovo izločanje. Telesu pomaga izločiti tudi razne dodatke k hrani, vključno z tartrazinom (E102), ki ga povezujejo s hiperaktivnostjo, migrenami in astmo pri otrocih.
- Kivi: vsebuje vitamin C, ki je močan antioksidant in pomaga pri ustvarjanju glutationa. Ob uživanju 500 mg vitamina C se raven glutationa dvigne za 50% v dveh tednih.
- Morsko rastlinje: vsebujejo visoke odmerke mineralov (železo, jod, kalcij in magnezij), koristne alginate (nase vežejo težke kovine). Pokazalo se je, da morsko rastlinje nase veže radioaktivne snovi.
- Rdeča pesa: čisti kri, nase veže težke kovine. Vsebuje metionin, ki znižuje holesterol in iz telesa odstranjuje naravne odpadne snovi, antocinan, ki zavira rast tumorjev in rakavih celic in betanin, ki povečuje hitrost razbijanja maščobnih celic v jetrih.
- Suhe slive: vsebujejo največ oksidantov ter vinsko kislino, ki je naravno odvajalo, in dihidrofenil isatin, ki sproža krčenje črevesja.
- Vodna kreša: povečuje količino encimov za razstrupljanje. Klorofil pomaga pri tvorbi rdečih krvničk.
- Zelenjava iz družine križnic (zelje, brstični ohrovt, špinača in cvetača): zelo močni razstrupljevalci, nevtralizirajo nitrosamine v cigaretnem dimu. Vsebujejo glukosinate, ki spodbujajo jetra k proizvodnji nujno potrebnih encimov.
Še nekaj drugih razstrupljevalcev: kalčki alfalfa, banane, žitni otrobi, brazilski oreščki, jajca in tofu (a iz gensko nespremenjene soje).
Na splošno je dobro dnevno popiti kozarec vode vsako uro, pri razstrupljanju pa je pomembno, da jo popijemo še več.
Telesna vadba
Zdravega življenja brez telesne vadbe ni. Za telo moramo skrbeti na dva načina gibanja:
- z aerobno vadbo, ki vključuje klasične športe, kot so tek, hoja, plavanje, tenis itd. in pospešuje dihanje, znojenje, spodbuja delovanje črevesja, omogoča varno razgradnjo maščobe (porabo kalorij) in spodbuja delovanje limfnega sistema. Največ koristi ima naše telo ob zmerni vadbi, 30 do 90 minut, tri do petkrat na teden.
- z raztegovalnimi vajami oz. tako imenovano vzhodnjaško vadbo, ki vključuje jogo, tai či, či gong ipd. S tovrstno vadbo raztezamo mišice (ob čemer se tudi sproščajo strupi in jih telo izloči), se naučimo pravilnega dihanja, odpravljamo zastoje energij v telesu in uravnovešamo notranjo energijo, spodbujamo delovanje imunskega sistema in se naučimo premagovati stres.
Zunanje razstrupljanje
Pri procesu razstrupljanju telesa si lahko pomagamo tudi z luščenjem in ščetkanjem površine kože, kar pomaga odstranjevati odmrle celice kože in čistiti pore. V savnah in parnih kopelih lahko telo zelo dobro izloči strupe iz telesa z znojenjem, vendar tudi tu ne smemo pretiravati – dovolj je 10 do 20 minut. Zanimiv podatek za tiste, ki iščejo razlog za prenehanje kajenja: ko serviserji Finlandia Sauna menjajo klopi v javnih savnah, pod njimi pogosto najdejo tanke črne sloje katrana.
Za pomoč pri razstrupljanju se lahko prepustimo raznim vrstam masaž, ki pomagajo premagovati stres in odpravljati potrebo po sladkarijah, cigaretah in drugih strupenih dobrotah, ki nam dišijo, ko smo preveč pod stresom. Poveča se pretok limfe, ki celice bolje nahrani in odstrani več strupov.
Pomagamo si lahko z raznimi prehranskimi dopolnili, kot so klorela (alge), regrat, pegasti badelj, multivitaminski pripravki, probiotiki, trpotčevo seme in luščine.
Nenazadnje pa je za naše razstrupljanje telesa pomembno tudi razstrupljanje duha. Ker se naše misli izražajo na telesu, je zelo pomembno, da se posvetimo tudi našemu razmišljanju in čustvovanju.
Viri:
Povzeto po knjigi Helen Foster, Razstrupljanje. Učila International, 2008