Tisti, ki jim je mar, s čim se prehranjujejo, so ravno dovoljkrat slišali, da se je za svoje zdravje (in za zdravje otrok) bolje izogibati natrijevem glutamatu oz. glutaminatu, zato ob napisih »ne vsebuje glutamata« veliko raje izberejo izdelek, kot bi ga sicer. Česar pa danes večina ljudi ne ve, je to, da so glutamat proizvajalci hrane pričeli skrivati pod drugimi imeni (seznam spodaj), tako da lahko ob kupovanju hrane, ki ni ekološkega porekla, še vedno v svoje telo vnašamo te ojačevalce okusa s tihim, a močnim vplivom na naše telo.
Proizvajalci hrane natrijev glutamat (sol glutaminske kisline) tako radi dodajajo, ker naše možgane prelisiči in zdi se nam, da je hrana veliko okusnejša, kot je v resnici. Od leta 1908, ko so to spoznali, je do danes natrijev glutamat postal eden najpogosteje uporabljenih aditivov predelane hrane. A ne brez posledic.
Natrijev glutamat, ki je hrani dodan, povzroči, da v naši krvi glutamat za kar 20-krat naraste, če ne celo več. Glutaminska kislina je aminokislina, ki je sicer naravno prisotna v hrani, a ker je s peptidnimi vezmi vezana v proteinih in prebava teh poteka počasneje, raven glutamata v krvi nikoli tako skokovito ne naraste, kot naraste v primeru uživanja tega sprocesiranega aditiva. Glutamat, ki se prosto nahaja v medceličnini, postane toksičen.
Leta 1968 je dr. John Olney spoznal, da natrijev glutamat ubija živčne celice v možganih, tako da jih vzdraži (angl. excite) do smrti – ta proces je poimenoval ekscitototksičnost. Količina glutamata, ki sicer v našem telesu opravlja nalogo nevrotransmiterja, tako močno naraste, da glutamatne receptorje preveč aktivira in to posledično vodi v odmiranje celic.
Prva raziskava, ki je pokazala toksičnost glutamata sega že v leto 1957, ko sta britanska oftalmologa, Lucas in Newhouse, ugotovila, da so miši, ki so uživale glutamat in aspartat utrpele izredno velike poškodbe celic očesne retine ter da so bile poškodbe veliko večje pri novorojenih miših, kot pa pri odraslih. Raziskava je ostala skoraj neopažena, čeprav so v tistem času glutamat predelani hrani dodajali že v izredno velikih količinah.
Eden od »izgovorov«, zakaj je v prehranski industriji še vedno dovoljena uporaba glutamata je ta, da naj bi naše telo varovala krvno-možganska pregrada, ki naj bi preprečevala prehod glutamata v možgane. Po besedah dr. Russell Blaylocka, nevrokirurga in enega vodilnih raziskovalcev tega področja, ta krvno-možganska pregrada ob tako zelo povišanih količinah glutamata ne deluje. Slabše pa deluje tudi v drugih primerih, kot so bolezenska stanja (povišan krvni tlak, poškodbe glave, multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, lupus, infekcije, kapi, tumorji,…), visoka raven prostih radikalov, pomanjkanje magnezija in pomanjkanje energije v možganih (hipoglikemija pri diabetikih in reaktivna hipoglikemija pri zdravih ljudeh – to je hiter padec sladkorja v krvi, ki se zgodi po uživanju določene hrane, ki močno dvigne raven inzulina v krvi, npr. sladkor!).
Kakšne so posledice ekscitotoksičnosti? Med nje sodijo: možganske poškodbe, možganske kapi, možganske poškodbe zaradi hipoglikemije, migrene, epileptični napadi, virusne bolezni (Lymska borelioza, AIDS), degenerativne možganske bolezni (Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen), demenca pri AIDSu, težave z učenjem, epizodična agresija, jetrna encefalopatija, šibkost imunskega sistema,… Pri vseh poteka na podoben princip: celice se zelo trudijo, da bi bilo v medceličnini čim manj glutamata, saj če ta v medceličnini naraste, povzroči odpiranje kanalčkov na membranah celic, v katere nato vdre preveč kalcija. To povzroči nastanek vnetnih reakcij ter prostih radikalov, ki poškodujejo mitohondrije, prevelike poškodbe pa sprožijo nadzorovano celično smrt. Če torej vemo, da preveč glutamata vodi v umiranje celic, ali je smiselno potem uživati glutamat kot dodatek v prehrani? Absolutno ne!
Pri raziskavah so ugotovili tudi to, da ekscitotoksini močno spodbujajo rast rakastih celic in metastaz. Opazili so celo, da rakave celice ob prisotnosti natrijevega glutamata postanejo veliko bolj mobilne – rak se torej po telesu hitreje širi. Ko so povečali raven glutamata, se je rak ognjevito širil, ko pa so preprečili dostopnost glutamata, so rast raka izredno upočasnili. Dodajanje zaviralcev glutamata zelo povečuje učinkovitost običajnih zdravil proti raku.
Med drugim so prišli še do enega zaskrbljujočega spoznanja in sicer, da se glutamatni receptorji nahajajo tudi v tkivih izven možganov: v celotnem prebavnem traktu, v električno prevodnem sistemu srca, v pljučih, reproduktivnih sistemih, nadledvičnicah, kosteh in celo trebušni slinavki. Velike količine glutamata tako tudi v teh organih delujejo ekscitotoksično. Zato imajo, na primer, po užitju jedi, ki je »ojačana z okusom«, nekateri prebavne motnje in jih zelo hitro požene na stranišče. Vse kaže, da je tudi povečano število srčnih kapi povezano prav z užitjem jedi z velikimi količinami glutamata.
Najbolj zaskrbljujoč je vpliv uživanja glutamata na še nerojene otroke in dojenčke, saj so 4x bolj občutljivi kot odrasli. Poskuse so delali na brejih miših in nato spremljali vpliv glutamata na potomce. Ugotovili so, da so bili potomci intelektualno sposobni opravljati preproste naloge, a nesposobni opravljanja kompleksnejših nalog (ali nima vedno več otrok težave pri učenju?). Druge raziskave so pokazale, da so imeli potomci težave prilagajanja na stres in nova okolja, da so nagnjeni k debelosti, imajo zmanjšano plodnost, nenormalno delovanje ščitnice, hipotalamusa in nadledvičnic. Še najbolj alarmantni so bili rezultati vpliva na jezo: vbrizgavanje glutamata v hipotalamus je povzročilo izredno močne reakcije besa.
Zaradi glutamata v prehrani se lahko pri otrocih razvijejo mnoge bolezni, kot so juvenilni diabetes, epilepsija, disleksija, avtizem, izbruhi nekontrolirane jeze, shizofrenija, cerebralna paraliza. Zaradi možganskih poškodb v tem kritičnem času razvoja, imajo lahko težave kasneje v življenju, ker postanejo nagnjeni k agresiji in kriminalnemu vedenju. Ekscitotoksini v prehrani vodijo tudi v debelost, hitrejši vstop v puberteto, težave pri upravljanju s čustvi, težave pri učenju, nesposobnost občutenja empatije itd.
Kaj lahko torej storimo, da obvarujemo sebe in še posebej svoje otroke?
1. Prenehamo jesti hrano, ki vsebuje ekscitotoksine, kar pa pomeni, da prenehamo uživati vso predelano hrano in se prehranjujemo le v takšnih restavracijah, ki pri pripravi jedi zagotovo ne uporabljajo procesiranih sestavin.
Ker glutamat v prehranski industriji iznajdljivo skrivajo, se moramo kar sami naučiti branja sestavin izdelkov:
|
Imena sestavin, ki vedno vsebujejo procesirano prosto glutaminsko kislino:
glutaminska kislina (E 620)2 glutamat (E 620) natrijev glutamat (E 621) kalijev glutamat (E 622) kalcijev glutamat (E 623) amonijev glutamat (E 624) magnezijev glutamat (E 625) natrijev glutamat kvasov ekstrakt kar koli “hidrolizirano” kakršen koli “hidroliziran protein” kalcijev kazeinat, natrijev kazeinat hrana iz kvasovk, kvasovi nutrienti avtolizirane kvasovke želatina teksturni protein sojini proteini, koncentrat iz sojinih proteinov izolat sojinih proteinov proteini sirotke, koncentrat proteinov sirotke izolat proteinov sirotke kar koli “…protein” vetsin ajinomoto |
Imena sestavin, ki pogosto vsebujejo ali ustvarjajo prosto glutaminsko kislino:
karagenan (E 407) pripravljene juhe in omake kateri koli “okusi” ali “arome” maltodekstrin citronska kislina, citrat (E 330) kar koli “ultra-pasterizirano” ječmenov slad pektin (E 440) proteaze kar koli “encimsko modificirano” kar koli, kar vsebuje “encime” ekstraks sladila sojina omaka ekstrakt sojine omake kar koli “obogateno s proteini” kar koli “fermentirano” začimbe
|
Pri naslednjih sestavinah sumijo, da vsebujejo ravno dovoljšne količine proste glutaminske kisline, da lahko povzročajo reackcije pri zelo občutljivih ljudeh:
koruzni škrob, sirup koruznega škroba modificiran škrob, hidrolizirana maščoba masla, dekstroza rižev sirup sirup rjavega riža mleko v prahu maščoba posnetega mleka večina stvari z malo ali nič maščobami kar koli obogateno kar koli obogateno z vitamini
|
Dinatrijev 5’-gvanilat (E 627), dinatrijev 5’-inosinat (E-631) dinatrijev 5′-ribonukleotid (E 635) dodajajo, da v sinergiji delujejo z glutamatom. Če so ti prisotni, je prisoten tudi glutamat.
Op: Posebej naj bodo pozorni vegetarijanci in vegani, saj so sojini ekstrakti polni glutamata. Posebno skrb vzbujajo formule za dojenčke, ki temeljijo na soji, saj vsebujejo preveč glutamata in fitoestrogenov.
Vir razpredelnice: the Truth in Labeling Campaign
2. Izboljšamo svojo telesno obrambo:
– Povečamo uživanje antioksidantov, ki nas ščitijo pred prostimi radikali. Poskrbimo, da bomo v prehrani imeli dovolj vitamine E, C, D in A, karotenoide, osnovne minerale (selen, cink, baker in magnezij) in minerale v sledeh (bor, molibden, mangan in krom).
– Vitamin B6 znižuje raven glutamata v krvi in možganih, leucine, isoleucine and lysine upočasnijo absorbcijo, vitamin B12, pegasti badelj (Silybum marianum), kurkumin (v kurkumi) in ginko biloba pa neposredno blokirajo glutamatne receptorje in tako znižujejo ekscitotoksičnost.
– ALA (alfa-linolenska oz. omega 3 m.k.), koencim Q10, niacinamid, vsi B vitamini, acetil-L-karnitin in kreatin monohidrat povečujejo produkcijo energije v možganih, zato znižujejo ekscitotoksičnost.
– Tudi DHA ima pomembno vlogo pri zaščiti možganov, saj izboljšuje zdravje mitohondrijev in celične membrane.
– Še posebej smo pozorni na uživanje magnezija, saj igra neposredno vlogo pri zaščiti proti ekscitotoksičnosti v možganih.
Naj vas ta kruta resnica predelane hrane ne potre, temveč naj vas potolaži dejstvo, da imate v vsakem trenutku možnost izbire. Izberite svežo, nepredelano, lokalno …. in če se le da ekološko hrano.
Viri:
Russel L. Blaylock, MD: Health and Nutrition Secrets that can save your life; Health Press, 2006
http://www.russellblaylockmd.com/
Dr. Russell L. Blaylock — Excitotoxins [MSG, Aspartame], predavanje dostopno na youtube.com [videno oktobra 2011, dostopno na povezavi] http://www.youtube.com/watch?v=bEh3_JBDErw
Live with dr. Russel Blaylock with Mike Adams [prebrano oktobra 2011, dostopno na povezavi] http://tuberose.com/LiveWithRussellBlaylock.pdf
Book overview by: Eliza Fulton : Excitotoxins – The Taste That Kills
[prebrano oktobra 2011, dostopno na povezavi] http://www.infiniteunknown.net/wp-content/uploads/2011/07/Excitotoxins.pdf
Names of ingredients that contain processed free glutamic acid (MSG) (Last updated February, 2011) [prebrano oktobra 2011, dostopno na povezavi] Information provided by the Truth in Labeling Campaign Web: http://www.truthinlabeling.org/hiddensources.html
Evidence of Monosodium Glutamate-induced Brain Damage and Endocrine Disorders [prebrano oktobra 2011, dostopno na povezavi] http://evidenceofmsgtoxicity.blogspot.com/