Za razvoj možganov so zelo pomembne omega-3 maščobne kisline, med njimi ALA – alfa linolenska kislina, EPA- eikozapentaenojska kislina in DHA – dokozaheksaenojska kislina. Predvsem slednja je med najpomembnejšimi, saj naj bi pri še nerojenem otroku zastopala kar 40% vseh maščob v možganih (in ti so sestavljeni iz kar 60% maščob).
Iz tega razloga Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča nosečnicam in doječim materam redni dnevni vnos 200 mg DHA. Ta je zelo pomembna za razvoj možganov in vidnega sistema. Otroci, ki so uživali primerne količine te maščobne kisline, so imeli bolje delujoče možgane in višji inteligenčni kvocient. Tisti otroci, ki pa niso prejeli dovolj velikih količin DHA, so imeli težave z učenjem in poslabšan vid.
Za večjo pamet in boljše delovanje možganov
Dojeni otroci naj bi bili pametnejši od otrok, ki so bili hranjeni z mlekom v prahu, prav na račun vsebnosti DHA v materinem mleku. Kulture, kjer uživajo hrano, bogato z omega-3 maščobnimi kislinami (kot na primer Eskimi), naj bi manj obolevali za boleznimi centralnega živčevja. Pri nekaterih otrocih, ki imajo težave v šoli zaradi ADHD, so ugotovili, da v njihovi prehrani primanjkuje prav omega-3 maščobnih kislin.
DHA pa ni pomembna le za razvoj dojenčkov in otrok, temveč tudi odraslih, saj se naši možgani ves čas obnavljajo, vse do smrti. Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki premalo uživajo DHA, povečana verjetnost za depresijo. DHA je pomembna za vzdrževanje sinaps možganskih celic, zato prava mera DHA v prehrani izboljša povezanost možganskih tokokrogov. Poleg tega so od DHA močno odvisne membrane mitohondrijev, organelov v celicah, ki proizvajajo energijo – če pride do sprememb ustvarjanja energije, to vodi v ekscitotoksičnost in ustvarjanje prostih radikalov (ekscitotoksičnost omenjamo tudi v članku o glutamatu).
Ali obstaja tudi maščoba, ki poneumlja?
Dr. Sears pravi, da obstaja. Maščoba, ki škoduje delovanju možganov, je takšna, ki tudi zmanjšuje inteligenco. Trdi, da so škodljive vse, ki so hidrogenirane ali delno hidrogenirane. Te pa ne le, da škodujejo možganom, temveč tudi preprečujejo delovanje dobrim maščobam. Dr. Blaylock trdi, da je tudi uživanje prevelikih količin olj z omega-6 maščobnimi kislinami (koruzno, sončnično, sojino olje) lahko škodljivo. Zdravo razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami naj bi bilo 2:1.
Kje lahko najdemo omega-3 maščobne kisline?
Omega-3 DHA in EPA sintetizirajo alge in fitoplankton, ki predstavljajo hrano za globokomorske ribe mrzlih severnih morij (lososi, skuše, sardele, tune, slaniki). Ribe s severnih morij so pri nas težje dobavljive, možna pa je tudi njihova obremenjenost s težkimi kovinami in pesticidi. Najbolje se je tako odločiti za chia semena, laneno, konopljino in (hladno stisnjeno) ogrščično (oz. repično) olje ter prehranska dopolnila, ki vsebujejo kvalitetno ribje olje ali rastlinski vir pridobljen iz alg.
Mamice, ki svojega otroka iz kakršnih koli vzrokov ne morajo dojiti, naj mu omogočijo kvalitetno mlečno formulo…, ki je seveda ekološkega izvora.
Priporočamo tudi branje:
Viri:
- Russel L. Blaylock, MD: Health and Nutrition Secrets that can save your life; Health Press, 2006
- Brain health dramatically improved by intake of omega-3 fatty acids and fish oils http://www.naturalnews.com/016353_omega-3_fatty_acids_mental_health.html#ixzz1ck7SU8oF
- DHA as a Brain Food http://www.askdrsears.com/topics/family-nutrition/dha/dha-brain-food
- Maščobna kislina DHA – gradnik razuma http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/mascobna-kislina-dha-gradnik-razuma/