Naravna zelišča, zakonodaja in arabske tradicionalne začimbe

Na kaj moramo biti pozorni in komu lahko pri izbiri zaupamo? Ali farmacevtski proizvodi spodrivajo naravna zelišča? Ali prodaja naravnih zdravil »cveti« zaradi ohlapne regulacije le-teh? Kdaj se zateči k alternativni medicini in kdaj zaupati farmacevtskim zdravilom?

To so bila vprašanja, na katera so 3. aprila 2012 v knjižnici Bežigrad, v okviru dogodka društva Humanitas skušali odgovoriti: dr. Samo Kreft, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo in član Odbora za zdravila rastlinskega izvora pri Evropski agenciji za zdravila, Terezija Nikolčič, izkušena poznavalka zelišč, ki jih tudi že vrsto let prodaja, Jaber Elmasry, direktor Zavoda Nur, poznavalec arabskih naravnih zelišč in mag. Barbara Vodopivec, moderatorka okrogle mize, Hiša svetov-program ozaveščanja in izobraževanja društva Humanitas.

Zdravilne rastline vsebujejo različne snovi v sebi z namenom, da lažje same preživijo (se ščitijo pred UV-žarki, pred bakterijami itn.). Te snovi so zanimive tudi za človeka, saj lahko ob primerni uporabi te snovi uporabi tudi za svoje zdravljenje. Tako naravno zrdavilstvo kot farmecevtska industrija te snovi uporabljajo in iz njih pridobivajo določene preparate, ki so namenjeni zdravljenju človeka. A ne glede na to, iz česa zdravilo nastane, ima poleg pozitivnih učinkov vedno tudi negativne stranske učinke, predvsem če njegov način uporabe ni primeren. Na to je opozoril dr. Samo Kreft in nadaljeval z vprašanjem – koga ščiti farmacevtska zakonodaja? Omenjena zakonodaja je zelo stroga in postopki potrjevanja izdelkov tudi zelo dragi, zato nekateri manjši proizvajalci nimajo dostopa na trg. So pa zakonodaji naredili manjšo olajšavo in leta 1994 sprejeli amandma, ki omogoča splošno uporabo tradicionalnih zdravil – za njih klinične študije niso potrebne.

Štiri skupine ljudi so, ki jih zakonodaja težko obravnava in loči. Prva skupina so ljudje, ki izhajajo iz tradicije in se že dolgo ukvarjajo z zdravljenjem z zdravilnimi rastlinami. Druga skupina je farmacevtska industrija, ki sicer je nagnjena k pridobivanju dobičkov, ampak hkrati tudi sposobna zakonodajo upoštevati. Tretja skupina so proizvajalci in multinacionalke iz celega sveta, ki pa se zelo upirajo tej zakonodaji in prodajajo izdelke izključno za pridobivanje dobička (prodajajo tisto, kar je v določenem trenutku moderno, npr. »rastlinska viagra«). To skupino je najbolje čim bolj onemogočiti. Četrta skupina je alternativna medicina, ki se resnično trudi za dobrobit človeka, a kljub temu včasih dela napake. Kako njeno delovanje v polnosti uzakoniti, ostaja dr. Kreft brez odgovora.

Terezija Nikolčič že zelo dolgo sama nabira zelišča in jih tudi goji. Na Vrhniki ima 1,5 ha zemlje namenjeno ekološki pridelavi zelišč s certifikatom Biodar. Sprememba zakonodaje v lanskem letu je prinesla v njeni prodaji kar nekaj prememb, saj je prepovedana prodaja zelišč v zdravstvene namene, kot so šentjanževka (se ne ujema z antidepresivi, zdravili za srce), lapuh, vinska rutica, gabez (karcinogen), fižolove luščine …

Sama veruje v to, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Ko pa je potrebno zdraviti, je treba znati brati telesne znake. Ni vseeno, kateri čaj piješ za prebavo – katere težave želiš omiliti, gre za zaprtost ali tekoče blato… Za preventivo je dobro telo vsakoletno očistiti, saj se v njem nabirajo vsi strupi, ki jih redno užijemo s hrano (npr. pesticidi, herbici, …). Čiščenje telesa je dobro opraviti v letu kar dvakrat po tri tedne, očistiti pa je potrebno jetra (npr. pegasti badelj)in ledvice (npr. breza, zlata rozga, močvirski oslad). Dobro je piti bolj lahke čaje, kar pomeni 1 žlica čajne mešanice v 1 liter vode (otroci do 15 leta 1 žlička in dojenčki četrt majhne žličke).

Jaber Elmasry je predstavil arabska naravna zelišča, ki so zelo zanimiva, saj zgodovina uporabe in trgovanja zelišč sega že v čas dva tisoč let pr. n. št., saj so na Arabskem polotoku potekala trgovanja med Evropo in Indijo. Arabci uporabljajo zelo veliko začimb, saj imajo dolgo tradicijo njihove uporabe v zdravstvene namene. Z začimbami so želeli doseči večno življenje.

Nekaj njih je predstavil:zelisca-v-prahu

Timijan – pomemben antioksidant, spodbuja apetit, krepi spomin, po zadnjih raziskavah naj bi koristil tudi pri bolezni, kot je AIDS.
Žajbelj – dober za želodec, pomaga pri porodu in po njem (prosibolečinsko), pri visoki telesni temperaturi.
Kardamom – proti zgagi (žvečenje celega kardamoma nevtralizira želodčno kislino), proti depresiji, dobro vpliva na prostato, pomaga proti slabosti v nosečnosti, zmanjšuje zadah iz ust; pogosto ga dodajajo v kavo, saj nevtralizira negativnemu delovanju kofeina.
Koper – odpravlja težave s spanjem, pomaga pri PMS, hemoroidih, deluje protibolečinsko, pomirja pred spanjem
Božja rutica – pri pljučnih težavah in gripi, kodra lase, uporabljajo jo tudi v solati (prej za 2-3 dni namočeno).
Janež – za živčevje, za umirjanje otrok, za spodbujanje maternice, ob težavah z dihanjem.
Cimet – za čiščenje telesa, za boljši dah v ustih, za čiščenje zob
Koriander – antioksidant, zdravi določene vrste raka, pomaga pri spolni moči moških.
Kumina – pomaga proti nastajanju vetrov v črevesju (pri uživanju fižola, npr.), proti krvavenju iz nosu in za izločanje urina.
Ruj – proti potenju, proti alergijam in pri težavah z dlesnimi.

»Če bi ženske vedele za moč rukole, bi jo posadile pod posteljo.« je z arabskim pregovorom zaključil Jaber Elmasry in nas z nasmehom povabil na pitje okusnega čaja, ki ga je pripravil za vse obiskovalce okrogle mize. Za konec pa še dodal: »Vrniti se moramo nazaj k naravi, saj ima za nas vse, kar potrebujemo. Tudi sami lahko posadimo zelišča in si z njimi pomagamo. Bolj kompleksna je hrana, bolj kompleksna potrebujemo zdravila. Zato je bolje jesti bolj preprosto hrano, saj so tudi naše težave potem lažje ozdraljive. Najbolje je jesti sezonsko hrano in takšno, ki raste v okolju, kjer živiš. To velja tudi za zdravilne rastline