Bolezen je terjala že najmanj 6 milijonov življenj

Kaj bi rekli, če vam povem, da v Severni Ameriki pustoši smrtonosna bolezen – tako smrtonosna, da je terjala že najmanj 5.7 milijona življenj. Kako? Zakaj tega ne veste? Verjetno zaradi tega, ker so žrtve netopirji.

Od začetka svetovne finančne krize so naravovarstvene teme potisnjene popolnoma v ozadje tako pri nas kot v večjem delu preostalega sveta. Predvsem zahodnega, ki si želi povrniti gospodarsko moč, ki jo je nekoč imel. Teme, kot so varstvo živalskih in rastlih vrst in njihovih habitatov so v trenutnih družbenih razmerah četrtorazredne (kaj šele drugorazredne) in pri večini ljudi sprožijo posmeh in zaničevanje. V prispevku želim predstaviti bolezen, kako vpliva na netopije in posledice, ki jih bi imelo nadalnje nekotrolirano širjenje bolezni po S. Ameriki. Če ste se tej in podobnim temam do sedaj posmehovali se na koncu prispevka več ne boste…

Bolezen je kužna in prizadane insektivorne male netopirje (Microchiroptera) v obdobju zimske hibernacije. Po značilnem belem oprhu okoli smrčkov, ki je značilna za netopirje s to boleznijo, jo imenujemo ”sindrom belih smrčkov” (ang.:
beli-oprhWhite Nose Syndrome; v nadaljevanju SBS). Prve primerke s oprhom so dokumentirali pozimi 2005/06 v jami Howes, prve mrtve osebke pa v bližnjih jamah pri mestu Albany v zvezni državi New York. Od takrat se je bolezen s neverjetno hitrostjo razširila čez večji del jamskih prezimovališč na vzhodnem delu Severne Amerike, v nekaterih je povzročila tudi do 95-odstotno smrtnost. Pojavila se je že v 20 zveznih državah ZDA in štirih provincah Kanade. Ocenjeno je bilo, da je do leta 2010 bolezen terjala najmanj milijon osebkov različnih vrst, vendar nove ocene iz leta 2011 predvidevajo, da jih je bilo najmanj 5.7, če ne celo okoli 6.7 milijonov osebkov. (http://www.batcon.org/pdfs/WNS_Death_Toll_1-17-12_FINAL.pdf)

Strokovnjaki predvidevajo, da povzroča bolezen gliva z zvenečim imenom Geomyces destructans. Ker uspeva pri nizkih temperaturah in visoki vlažnosti najde na hibernirajočih netopirjih primerne razmere za svoj obstoj. Kot že rečeno tvori okoli smrčkov značilen bel oprh, prav tako tudi rane na izpostavljenih delih kože in prhutih. Primerov smrtnosti neposredno zaradi teh ran je malo, za netopirje je usoden sprememba vedenskega vzorca med hibernacijo. Netopirji pred zimo naberejo zalogo maščobe, ki mora zadoščati za celotno obdobje hibernacije. V tem času se vsake toliko tednov prebudijo, da urinirajo, iztrebljajo, kaj popijejo in se premestijo na ugodnejše mesto znotraj prezimovališča. Ravno v tem kratkem obdobju povišane aktivnosti porabijo večji del maščobnih zalog. Za netopirje, ki kažejo znake SBS-a je značilno pogostejše prebujanje iz hibernacije, s čimer porabijo svoje maščobne zaloge še preden nastopi ugodno prehranjevalno obdobje. Nekateri osebki kažejo znake odklonskega vedenja, lahko se premestijo na bolj izpostavljene predele jam ali celo izletavajo sredi zime.

V S. Ameriki je petinštirideset vrst netopirjev, od katerih več kot polovica hibernira v jamah, rudnikih ali skalnih razpokah. Obstaja opravičen sum, da so ob prisotnosti G. destructans, vse dovzetne za SBS. Ni znano, ali isto velja za vrste, ki se zatekajo v drevesna dupla. Po odkritju stanja v Severni Ameriki so v Evropi odkrili osebke petih vrst s belim oprhom okoli smrčkov v osmih državah. V štirih državah so tudi potrdili prisotnost DNK glive – v Franciji, na Madžarskem, v Nemčiji in Švici. Marsikdo bi sedaj mislil, da lahko tudi na stari celini pričakujemo izjemno povečano smrtnost netopijev, vendar temu ni tako. To je zelo presenetljivo – kot kaže so evropske vrste glivi izpostavljene že dlje (leta 1983 so v Nemčiji fotografirali netopirja s belim oprhom okoli smrčka) in nanjo morebiti celo imune (http://www.treehugger.com/natural-sciences/european-bats-resistant-to-deadly-fungus.html), kar pa razumevanje bolezni še bolj zapleta.

O sami bolezni sem na kratko povedal več ali manj vse bistvene stvari. Kakšen pomen imajo sedaj netopirji za ljudi, trenutno pa predvsem za Američane? Insektivorni netopirji se prehranjujejo, kot izraz pove, z žuželkami. Mnoge žuželke so škodljivci v sadovnjakih in na poljščinah. Zmanjšanje populacije netopirjev ima za posledico zmanjšanje količine požrtih žuželk in s tem postopno povečevanje njihovih populacij. Zaradi tega povečevanja populacij škodljivcev se bodo povečale potrebe sadjarjev in poljedelcev po sredstvih za njihovo zatiranje. Po oceni dr. Boylesa in sodelavcev bi lahko ti stroški znašali med 3.7 in 53 milijarde dolarjev na leto, kar pa bi posledično tudi povečalo ceno hrane, zmanjšalo kupno moč potrošnikov in posledično povzročilo tudi drugo gospodarsko škodo.

traktorKot že rečeno se mnogokrat naravovarstvene teme zanemarja. Predvsem zaradi nerazumevanja interakcij med živimi bitji na našem planetu ter dejstva, da male spremembe za seboj potegnejo večje spremembe, te pa imajo skoraj vedno tašne ali drugačne posledice tudi za ljudi. Čeprav se meni to zdi napačen razlog, je problem tudi v tem, da se še zmeraj premalo predstavlja in upošteva finančni vidik posledic takšnih negativnih procesov. Ker ameriški zakonodajalci le redko razumejo kaj drugega kot finančne posledice nekega problema, ga je potrebno tudi kot takšnega predstaviti. V ta namen je Center for Biological Diversity pripravil peticijo s katero želijo odgovorne opozoriti na neovirano razširjanje bolezni in zahteva sprejetje ukrepov za njeno zajezitev.

Zanimive povezave:

Viri:

  • Justin G. Boyles et al. (2011), Economic Importance of Bats in Agriculture, Science, Volume 332. Videno 1. aprila 2011 na povezavi http://www.sciencemag.org/content/332/6025/41
  • Janet Foley et al. (2011), Investigating and Managing the Rapid Emergence of White-Nose Syndrome, a Novel, Fatal, Infectious Disease of Hibernating Bats, Conservation Biology, Volume 25, No. 2, 223–231
  • Lisa Warnecke et al. (2012), Inoculation of bats with European Geomyces destructans supports the novel pathogen hypothesis for the origin of white-nose syndrome, PNAS