Jesen je čas, ko naše telo potrebuje, da podpremo delovanje pljuč in imunskega sistema. Hladen in suh zrak lahko povzroči zaprtje, suho grlo, suho kožo, suhe oči, suhe lase, žejo in pomanjkljivo potenje. Če se premalo gibljemo, premalo pijemo in jemo preveč gosto, močnato hrano, obremenimo svoje telo in imunski sistem, ki zato postane hitreje podvržen vdorom organizmov iz okolja (hitreje se prehladimo in nalezemo od drugih ljudi). Tudi dolgotrajno žalovanje lahko poškoduje energijo naših pljuč.
V tem času je dobro uživati hrano, ki naša pljuča vlaži in se izogibamo hrani, ki jih suši (npr. pekoče začimbe). Naša pljuča krepijo in vlažijo hruške, banane (v zmernih količinah!), mandlji, orehi, pistacija … Telo nam bo hvaležno, če bomo uživali več toplih začimb, kot so na primer cimet, klinčki, bazilika, rožmarin, janež, timijan, šetraj, pehtran in kurkuma ter ingver. Tudi v tem letnem času ne pozabimo na pitje tekočin, vode in čajev.
Vpliv suhega zraka lahko zmanjšamo tudi z uporabo vlažilcev zraka, ki primerno navlažijo prostor (vlaženje zraka je priporočljivo predvsem v stanovanjih s centralnim ogrevanjem).
Svoje telo lahko v jesenskem času podpiramo tudi s čajnimi mešanicami ali izvlečki nekaterih zelišč:
Z ameriškim slamnikom oz. ehinacejo si lahko krepimo obrambno moč organizma. Njegove zdravilne učinke so poznala že severnoameriška plemena, ki so ga uporabljali kot čudežno zdravilo, saj je pomagalo odpraviti mnogo bolezni in je delovalo tudi kot protistrup potencialno smrtnim ugrizom kač. Uporabljali so tri vrste: ozkolistno ehinacejo (Echinacea angustifolia), bledo ehinacejo (Echinacea pallida) in škrlatno ehinacejo (Echinacea purpurea), med katerimi se je po svetu razširila predvsem slednja. Deluje kot adaptogen, kar pomeni, da uravnava delovanje telesnih sistemov in podpira telo, kjer je najbolj šibko. Klinično so dokazali, da ameriški slamnik pomaga krepiti odpornost proti akutnimi in kroničnimi infekcijami, avtoimunimi boleznimi (revmatoidni artritis in ulcerozni kolitis)1 in raku, normalizirati delovanje imunskega sistema (če deluje preveč, premalo ali samodestruktivno), izboljšati stanje kronične utrujenosti in izboljšati sposobnosti zdravljenja.
Eksperimentalno so ugotovili, da neposredno povečuje odpornost proti bakterijam (stafilokokom, streptokokom), virusom (gripa, HIV), glivicam (Candida) in protozojem. Če ga jemljemo v kombinaciji z vitaminom C, se možnost, da dobimo prehlad, zmanjša za neverjetnih 86 odstotkov2. Dvigoval naj bi tudi odpornost proti rakavim obolenjem in škodljivim učinkom prostih radikalov.
Njegovo učinkovanje naj bi uravnavalo številne druge tegobe: prekomerna kislost v želodcu, težave s prehodnostjo membran, nenormalna vnetja, nenormalne imunske funkcije, povišana raven maščob in holesterola in sladkorja v krvi ter povišan krvni tlak. Njegove uporabe v večini virov ne priporočajo tistim, ki so preobčutljivi za košarnice ter pri obolenjih, kot so tuberkoloza, AIDS, multipla skleroza in drugimi avtoimunimi boleznimi, predvsem zato, ker delovanje ameriškega slamnika na imunski sistem ni še dovolj jasen in lahko morebitno s tem imunskim stimulansom zadeve še poslabšamo.3
Proti virusom in gripi se lahko spopademo tudi s črnim bezgom (Sambucus nigra), saj tudi ta krepi imunski sistem in vsebuje protivirusne snovi. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali proti prehladom in povišani temperaturi, kot čaj za potenje, za grgranje z vodo pri boleznih dihal ter zunanje pri oteklinah in vnetjih (ustavlja gnojenje). Spodbuja izkašljevanje, krepi pljuča in rahlja sluz. Sok ali čežana iz jagod deluje rahlo odvajalno, čisti želodec, pospešuje izločanje vode, deluje pomirjevalno in zdravi nevralgijo.
Timijan ali vrtna materina dušica (Thymus vulgaris) je odlično razkužilno sredstvo pri boleznih dihal, pomirja kašelj in lajša izkašljevanje, umirja nervozno razbijanje srca in odpravlja nespečnost, pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah ter zdravi akne in bradavice. Izvleček timijana potrjeno pomaga pri akutnem bronhitisu. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali pri prebavnih motnjah, vnetju mehurja, astmi, vnetju žrela in pri kroničnem gastritisu; zunanje pri vnetju mandljev in ranah, ki se slabo celijo. Timijan so poznali že stari Egipčani, ki so ga uporabljali za balzamiranje.
Pri prehladih in kašlju si lahko pomagamo tudi s sladkim korenom, okroglolistno rosiko, meliso, lipo, jeglič, islandski lišaj in drugimi zelišči. Pripravimo si lahko poparek ali se odločimo za nakup izvlečka ali tinkture, pri čemer smo seveda pozorni tudi na izvor rastlin in način pridelave oz. predelave (da je ekološki).
Viri:
1 http://www.adaptogens.org/adaptogen/new-adaptogens/140-echinacea-angustifolia-dc
2 http://www.zdravilnerastline.si/opisi-rastlin-a-e/13-ameriski-slamnik-ali-skrlatna-ehinaceja-echinacea-purpurea.html
3 James A. Duke, Michael Castleman: Zelena lekarna, Arkadija, Ljubljana 2005
Janez Kromar, Pavle Rožnik: Zdravilne rastline, 1000 izbranih receptv; ČGP Mariborski tisk, 1975, Maribor
Dr. Jörg Grünwald, Christof Jänicke: Zelena lekarna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006
http://kaleidoscope.cultural-china.com/features/health_care_in_autumn/au1.html
http://www.farmedica.si/si/dodatki/rastlina-slamnik.html
Oglasno sporočilo |
ško proizvodnjo.