Prejšnji teden se je odvijal Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ko so članice EU izpostavljale svoja načela nove okvirne evropske direktive o ravnanju z odpadki. Slovenija se je letos že drugič pridružila evropskim državam pri aktivnostih osveščanja, ki opozarjajo na preprečevanje nastajanja odpadkov in gledanje na odpadke kot na surovine, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.
Letošnje leto so pripravili okroglo mizo Naj hrana ne postane odpadek, saj po podatkih OZN za prehrano in kmetijstvo v svetu vsako leto odvržemo več kot milijardo ton živil oziroma tretjino vse pridelane hrane! Ta težava pa ni le etične narave – ob vedenju, da milijarda ljudi trpi za lakoto ali podhranjenostjo -, temveč predstavlja tudi veliko obremenitev za okolje. V intenzivnem kmetijstvu v splošnem porabijo veliko energije in vode za pridelavo živil, ki pa jih na koncu omenjeni, veliko prevelik, delež zavržemo. Poleg tega se pri razgradnji na odlagališčih večinski delež, približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin, pretvori v odlagališčni plin, manjši pa preide v izcedne vode. Nastaja predvsem okolju škodljiv metan, ki je toplogredni plin z velikim potencialom globalnega segrevanja (25 krat tako učinkovit kot CO2).
Natančnih podatkov o tem, koliko hrane zavržemo v Sloveniji, ni. Ocenjujejo , da Slovenci na leto zavržemo okoli 90 kilogramov hrane na prebivalca, kar pomeni da vsako gospodinjstvo na leto zavrže več kot petsto evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo spletno anketo (doslej je na njo odgovorilo 1200 ljudi), ki kaže na to, da večina Slovencev na dan zavrže manj kot četrt kilograma hrane, najpogosteje zaradi pokvarjene hrane ali pretečenega roka trajanja (predvsem kruh, pecivo, sadje in zelenjava).
Še nekaj podatkov:
- Britanci vsako leto zavržejo 18 milijonov ton še povsem užitne hrane (WRAP) v letnem znesku 10 milijard funtov, hkrati pa 4 milijone ljudi nima možnosti zdravega prehranjevanja.
- Na Švedskem vsako gospodinjstvo povprečno zavrže 25 % pridelane hrane. V Italiji pridelajo vsako leto 20.290.767 ton odpadne hrane v okviru celotne oskrbovalne verige.
- Danci letno zavržejo količino hrane, vredne 2,15 milijarde evrov. Povprečna danska družina z 2 odraslima osebama in 2 otrokoma letno zavrže za 1341 evrov hrane (danski Svet za kmetijstvo in hrano – 2010).
- Po podatkih nedavno objavljene raziskave (Progresivno naraščanje odpadne hrane v Ameriki in njen vpliv na okolje, avtorji Kevin D. Hall, Juen Guo, Michael Dore, Carson C. Chow) gre zaradi zavržene hrane v nič več kot ena četrtina celotne porabe sveže vode in več kot 300 milijonov sodov olja na leto.
Zakaj toliko hrane odvržemo?
- Ker nakupimo prevelike količine hrane na splošno, še posebej kot posledica posebnih ponudb.
- Ker kupujemo prevelike količine pokvarljivega blaga (npr. sadje in zelenjava).
- Ker še vedno ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej.
- Ker mnoga živila pozabljamo v hladilnikih, zamrzovalnih omarah in shrambah in jih čez čas najdemo pri čiščenju in vržemo proč.
- Zaradi visoke občutljivosti na higieno živil in datumov na označenih živilih.
- Ker v splošnem pripravljamo prekomerne količine hrane.
- Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti ali hrane enostavno ne spoštujemo dovolj.
- Ker smo nezadovoljni z okusom hrane – predvsem hrana, ki jo pustijo otroci (Food Behaviour Consumer Research: Quantitative Phase, 2006).
- Zaradi splošnega, kulturno pogojenega, odnosa do hrane (starejši, ki so izkusili pomanjkanje v svoji mladosti vržejo proč najmanj hrane).
- Zaradi pomanjkanja zavedanja.
Da hrane ne bi vrgli v smeti, se trudijo že nekateri trgovci, kot na primer grosupeljske pekarne, ki darujejo svoje izdelke pomoči potrebnim in Mercator, ki sodeluje s Karitas in Rdečim križem ter zadnjo uro prodaje ponuja kupcem polovično ceno kruha. Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim.
V Sloveniji je cilj do leta 2020 zmanjšati količino zavržene hrane na polovico. Da bo cilj dosežen, bomo morali sodelovati vsi. Svoj trud in dobro namero so letos pokazali tudi Dijaki Gimnazije Ledina, ki so pripravili akcijski dan »Bodi zlata ptička«, s katerim spodbujajo učence, naj hrane pri obrokih ne mečejo stran.
Vir:
- MOP, Manj hrane med odpadki. Videno nov. 2011 na spletni strani http://www.mop.gov.si/index.php?id=1999&tx_ttnews[tt_news]=8346&tx_ttnews[backPid]=12118&L=0&no_cache=1