Ajurveda je indijska tradicionalna medicina, ki je nastala pred več kot 2000 leti. Eno prvih vprašanj, ki se porodi človeku, ki z njo ni seznanjen, je – kaj lahko medicinski sistem, ki je nastal tako davno, ponudi sodobnemu človeku?
Preučevanje in pravilno razumevanje pojavov, ki stojijo izza staroindijskih besed in izrazov, ki jih uporablja ajurveda, nam odkriva izredno natančno poznavanje človekove duševnosti in telesa, fiziologije, ki ponekod prekaša poznavanje sodobne medicine in stoji daleč pred njo. Predvsem pa ajurveda izpričuje veliko modrost, ki se izraža v razumevanju človeškega obstoja in zdravja, kot zdrave in pravilne relacije s svojim bitjem in širšim duševnim, socialnim in fizičnim prostorom.
Pojdimo počasi in naštejmo vsaj nekaj ključnih aksiomov ajurvede. Ajurveda meni, da je subtilna raven obstoja, četudi nevidna, vzročna realnost in ta ‘rojeva’ trdo-snovno realnost. S tem ajurveda izkazuje globoko poznavanje življenja, ki ga danes v jeziku znanosti moderne dobe razlaga kvantna fizika. Ko gre za človeka in njegovo telo, ta isti aksiom pomeni, da so naš um (ki sprejema impulze iz notranjega sveta našega resničnega jaza ali iz zunanjega sveta čutil) in čutila (ki sprejemajo impulze iz zunanjega sveta – zvok, svetlobo, vonjave, okuse…) ter njihov izraz (energija živčnih impulzov), tisti, ki trenutek na trenutek oblikujejo resničnost naše fiziologije in pogojujejo biokemične reakcije v celicah.
Naslednji aksiom je, da je vse živo in zavestno – vso vesolje v svoji popolnosti. Vključujoč zvezde in celice našega telesa. Tudi to je sodobna biologija ‘odkrila’ pred kakšnimi 30-40 leti: da je vsaka celica našega telesa malo bitje s svojo zavestjo. Vsa ta mala bitja se, po ajurvedi, z združevanjem oblikujejo v večja bitja – tkiva in organe, in vse njih druži in ‘inspirira’, motivira h skupnemu življenju naš resnični jaz oz. duša.
Sledi aksiom, da je Narava, kot živo bitje, ena sama lekarna, da v njej ni ničesar, kar ne bi moglo – pod določenimi pogoji in z ustrezno pripravo – služiti kot zdravilo.
Če tukaj – v imenu enostavnosti oz. ne predolgega besedila – prenehamo z naštevanjem aksiomov ajurvede, se spodobi, da naštejemo še vsaj nekaj njenih plati, ki so za sodobnega človeka zanimive:
1. Ajurveda uporablja kot zdravila skoraj izključno rastlinske pripravke, občasno tudi mineralne (ki so med pripravo ‘humanizirani’; substanca je torej med pripravo postala organska) in je daleč bolj neinvazivna v diagnostiki in zdravljenju, kot sodobna medicina.
2. Pogled ajurvede na razvoj bolezni je bistveno drugačen: enostavnejši, obsežnejši in modrejši… Glede na to, da opisuje v nas tri kreativne sile, spremlja njihov ubrani soobstoj, njihovo harmonijo ali neharmonijo in glede na – najprej blage, potem vse bolj izrazite – simptome morebitne neharmonije, našteva šest stopenj razvoja bolezni. Ko sodobna medicina odkrije bolezen s pomočjo svojih preiskav in simptomov, ki jih oboleli kaže – to je za ajurvedo že peta (od šestih) stopenj razvoja bolezni. To pomeni, da lahko z ajurvedo odkrijemo neravnovesje oz. bolezen, bistveno, bistveno prej.
3. Ajurveda opisuje edinstveni preplet omenjenih treh kreativnih sil v naši duševnosti in fiziologiji. To omogoča natančneje in globlje razumevanje človeka – njegove duševnosti in telesa. Na ta način predvidevamo lahko reakcije telesa in psihe obolelih, kar vodi do natančnejše diagnostike, do ustreznejšega pristopa k negi, razumevanju različnih reakcij ljudi na bolečino, njihovem obnašanju pri okrevanju itn.
Upam, da bo ta kratek prispevek o ajurvedi zadoščal za vsaj bežni vpogled v nekatere potenciale, ki jih ima ta starodavni medicinski sistem. Principi življenja so namreč večni – duševnost in telo sta v soobstoju in zakoni njihovega sodelovanja so nespremenljivi.
______________________________________________________
FOTO:IGOR MODIC/DELO
Biljana Dušić je zdravnica in svetovalka ajurvedske medicine. Svetuje in poučuje v okviru svojega podjetja Aditi. K njej lahko pristopite preko njene spletne strani www.aditi.si.
