Aditivi v živilih: emulgatorji, konzervansi, barvila, …
Prva stvar, ki se jo moramo pri nakupovanju naučiti, je pozorno branje drobnega teksta. Tako kot pogodbe ne smemo podpisati, brez da bi dobro prečesali tudi drobni tekst, tako se za nakup izdelkov v trgovini ne bi smeli odločiti, dokler ne bi prebrali deklaracije s sestavinami. Čeprav na izdelku na veliko piše, da vsebuje veliko vitaminov, koščkov sadja ali kaj podobnega, lahko hkrati vsebuje tudi veliko dodatkov, ki izboljšajo okus, videz, vonj, podaljšujejo rok trajanja ipd. Te snovi so lahko zdravju škodljive. Kupec, ki mu je mar za svoje zdravje in zdravje družinskih članov (še posebej otrok), izbira takšne izdelke, ki tovrstnih škodljivih snovi ne vsebujejo oz. čim manj in še te nenevarne.
Aditivi so snovi, ki niso tipične sestavine živila in se jih namensko dodaja pri predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu in hrambi. Njihova uporaba je dovoljena, če se pokaže upravičena tehnološka potreba po njihovi uporabi (npr. za puding je potrebno dodati želirno sredstvo), če njegova uporaba ne zavaja potrošnika ali če njegova uporaba ne ogroža zdravstvenega stanja. Z namenom doseganja slednjega, so določene ADI – Acceptable Daily Intake (dopustni dnevni vnos v miligramih na kilogram telesne teže), ki predstavlja količino snovi, ki bi jo človek smel vse življenje zaužiti vsak dan, ne da bi s tem ogrozil svoje življenje. Znanstveniki določijo ADI s poskusi na živalih in naj bi bili varni, a kljub temu ostaja nekaj adititvov, ki so dovoljeni, a predstavljajo tveganje za zdravje uporabnikov.
Če ste med tistimi, ki v nakupovalno košarico polagate izdelke, kot so prašek za puding, gorčico, juhe in omake za hitro pripravo, mesne in zelenjavne gotove jedi, marmelade, piškote s pomarančnim želejem, jogurtove kreme, konzervirano zelenjavo, kandirano in suho sadje, izdelke iz krompirja, topljene sire, sire za mazanje ali sire v lističih, sadna peciva, goveje jušne kocke, margarine, žvečilne gumije, bombone, čokolado, vino, gazirane pijače itd., potem se lahko kaj hitro srečate tudi z zdravju škodljivimi dodatki.
Barvila dodajajo živilom z namenom izboljšanja videza. Strokovnjaki med seboj razlikujejo užitna barvila, ki jih neposredno dodajajo živilom, ter barvila, s katerimi lahko barvajo le neužitne prevleke ali ovoje živil. Barvanje uporabljajo predvsem pri slaščicah, ribjih izdelkih in drugih živilih, kot na primer kremna in želatinasta živila, napitki, margarine, siri, likerji, umetni med in konzervirane jagode, maline, češnje. Barvila so označena s skupino E1** na primer: E102=tartrazin). Med nje uvrščajo tudi stabilizatorje barv, ki ohranjajo ali poudarjajo že obstoječe barve živil.
Obstaja približno 40 skupin barvil, od katerih je vsaj 18 sintetičnih. Na slovenskem trgu je največ barvil pri izdelkih, kot so različni prigrizki (npr. čips), kosmiči za zajtrk, različne sladkarije, najbolj obarvani pa so bomboni in osvežilne brezalkoholne pijače.
Seznam barvil dobite tukaj.
Konzervansi podaljšujejo obstojnost živil – varujejo pred razmnoževanjem mikroorganizmov in preprečujejo, da bi se hrana pokvarila. Večina konzervansov preprečuje delovanje kvasovk in gliv, le redke tudi bakterij, zato se pogosto v živilih kombinira po več konzervansov hkrati. Njihova uporaba mora biti jasno označena.
Nekaj priporočil: priporočeno se je izogibati benzojskim kislinam, saj povzročajo alergijske reakcije. Lupine obdelanih citrusov niso primerne za uživanje tudi, če jih zelo dobro operemo – to pomeni, da jih ne smemo naribati za izboljšanje okusa peciva. Razsoljenih mesnih izdelkov ni priporočljivo pogrevati, še posebej ne z živili, ki vsebujejo amine (npr. siri). Namesto sladkih vin, raje uživajmo suha vina, saj ta vsebujejo manj žveplovega dioksida.
Seznam konzervansov dobite tukaj.
Uporaba kislin in sredstev za uravnavanje kislosti sodi med najstarejši način konzerviranja živil. Kisline spremenijo okus živila in pH vrednost. Ker povečajo kislost, je razmnoževanje večina gliv in bakterij močno ovirano. Na ta način podaljšujejo obstojnost živil.
Seznam kislin in sredstev za uravnavanje kislosti dobite tukaj.
Antioksidanti varujejo živila pred vplivom kisika in tako podaljšujejo njihovo obstojnost (lahko bi rekli tudi, da so skupina konzervansov). Brez antioksidantov bi živila izgubila veliko vitaminov A in C, sadje in zelenjava bi se razbarvala, maščoba bi postala žarka. Tudi antiokstidantov dodajajo več hkrati. Delujejo v zelo majhnih odmerkih, se enakomerno porazdelijo po izdelku ter se pri predelavi in obdelavi živila ne izničijo povsem. Večina antioksidantov je identičnih naravnih snovem (čeprav so večinoma pridobljeni umetno), zato njihova uporaba nima negativnih učinkov na zdravje. Bolj problematični so sitnetični antioksidanti.
Seznam antioksidantov dobite tukaj.
Stabilizatorje (sredstva za zgoščevanje, želirna sredstva in emulgatorji) uporabljajo za ohranjanje in izboljšanje fizikalno-kemijskega stanja živila. Omogočajo homogeno razpršenost dveh ali več snovi, ki se v živilu med seboj ne mešajo.
Seznam stabilizatorjev dobite tukaj.
Sladkorni nadomestki so sorbitol, manitol, ksilitol ipd. Sladkorni nadomestki omogočajo, da imajo živila sladek okus, brez da bi za njihovo presnovo telo potrebovalo uporabiti inzulin.
Sladila so naravne ali sintetične snovi, ki so bolj sladke kot navadni sladkor, a le majhno energijsko vrednost.
Drugi aditivi so fosfati, sredstva za ohranjanje vlage, soli za topljenje, sredstva za ohranjanje sipkosti, sredstva za vzhajanje, sredstva za ločevanje, sredstva za glaziranje, sredstva proti motnosti, sredstva potri penjenju, modificirani škrobi, nosilci in utrjevalci.
Seznam sladkornih nadomestkov, sladil in drugih aditivov dobite tukaj.
Ker si vse aditive težko zapomnimo, si lahko natisnemo seznam aditivov, ga spravimo v denarnico in si v trgovini z njim pomagamo izbirati kvalitetne in zdravju neškodljive proizvode. Pozitivno rešiev ponujajo tudi na spletni strani www.ninamvseeno.org, kjer za preverjanje (ne)škodljivosti aditivov ponujajo mobilno aplikacijo. Projekt ponuja tudi seznam izdelkov s pripadajočimi aditivi in vam lahko pomaga pri izbiri 699 izdelkov (številka v začetku maja 2011).
Viri:
Elmadfa, I., Muskat, E., Fritzsche, D.: Ševila E; zbirka Kompas do zdravja: Ljubljana, Mladinska knjiga 2007
Peterman, Marjana: Potrebni in nepotrebni aditivi; Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, Ljubljana, 2003: [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://e-brojevi.udd.hr/prilozi/e_brosura_slovenija.pdf
Ni nam vseeno [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://ninamvseeno.org/index.htm
Izpis vseh E-jev [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.senca.info/aditivi/izpis_e.php
E number [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/E_number

